2.1 Zgradba atoma

Pojem atom so v znanost uvedli že stari Grki v antiki. Domnevali so, da je vsa snov v naravi sestavljena iz zelo majhnih delcev − atomov, ki se jih ne da še naprej deliti. Takšna predstava o nedeljivosti atoma je potem veljala več kot dve tisočletji. Šele razvoj sodobne kemije in fizike je pokazal, da so atomi sestavljeni iz še manjših delcev.

Atomi so sestavljeni iz manjših delcev.

• V sredini atoma je zelo majhno atomsko jedro. Sestavljeno je iz protonov in nevtronov. V jedru atoma je zbrana skoraj vsa masa atoma. Proton in nevtron imata približno enako maso.
• Okoli atomskega jedra je skoraj »prazen« prostor, ki je veliko večji od jedra atoma. Imenujemo ga elektronska ovojnica. V elektronski ovojnici se zelo hitro gibljejo elektroni.

Delce atoma zaradi preprostosti na risbah predstavimo s krogci.

ALI VEŠ?
Atoma seveda ne moremo narisati v pravem razmerju, ker je atomsko jedro v povprečju več kot 100.000-krat manjše od celotnega atoma.

ALI VEŠ?
• Atom je velik 10 -10m, jedro pa 10 -15m.
• Elektron je 1836-krat lažji od protona in nevtrona.

Za posamezen element je značilno točno določeno število protonov v jedru njegovih atomov, s tem pa tudi število elektronov v elektronski ovojnici.

V atomu je število protonov vedno enako številu elektronov. Zato je število pozitivnih električnih nabojev enako številu negativnih električnih nabojev. To pomeni, da je atom električno nevtralen, torej navzven nima naboja.

Med delci z nabojem deluje privlačna ali pa odbojna sila. Če se v bližini znajdejo delci, ki imajo enak električni naboj (na primer elektroni), se med seboj odbijajo. Delci z različnim nabojem pa se med seboj privlačijo, podobno kot nasprotna pola dveh magnetov.

ALI VEŠ?
Za lažjo predstavo in razumevanje različnih naravnih pojavov si v znanosti pogosto pomagamo z različnimi modeli. Tako tudi atome predstavljamo s kroglicami. Atome istega elementa predstavljamo z enakimi kroglicami, atome različnih elementov pa s kroglicami različnih velikosti in barv (atomi v resnici nimajo barve!). V učbeniku ponazarjamo vodikove atome z belo, ogljikove s črno, kisikove z rdečo, dušikove z modro barvo ….