Čiščenje odpadnih voda

Si se kdaj vprašal/-a, kaj se dogaja z vodo, ko jo uporabimo ali ko zunaj dežuje? Kam potuje in kaj se med njenim potovanjem dogaja?

Ko voda priteče iz pipe in jo uporabimo, postane onesnažena oziroma z drugo besedo »odpadna«.
To odpadno vodo imenujemo komunalna odpadna voda.

Komunalna odpadna voda je torej voda, ki odteče po rabi v kopalnici ali ostane po kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Posebej težavni so ostanki kozmetičnih sredstev in zdravil, ki jih tudi s čiščenjem težko odstranimo in večinoma ostanejo v vodi, ki jo spuščamo nazaj v okolje. Komunalna odpadna voda vsebuje fekalije – to so iztrebki.
Med komunalne odpadne vode uvrščamo tudi odpadno vodo, ki nastaja v šolah, zdravstvenih domovih, trgovskih centrih ipd.

Poleg komunalne odpadne vode poznamo še industrijsko odpadno vodo in padavinsko odpadno vodo.

Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja po uporabi v industriji, na primer za proizvodnjo papirja, pijač, hrane itn. Pogosto je onesnažena s kemikalijami, težkimi kovinami in drugimi nevarnimi snovmi. Uhajanje take vode v okolje lahko povzroči ekološko katastrofo.

Med odpadne vode pa uvrščamo še deževnico, ki odteka po žlebu in drugih površinah.

Že tisočletja uporabljamo isto vodo, saj se ta očiščuje. Za to poskrbi narava sama, in sicer skozi proces kroženja vode, imenovan naravni vodni krog.

Ker število prebivalcev narašča, narašča tudi poraba vode, zato narava ne zmore več očistiti, kar je človek onesnažil, in ji moramo pri tem pomagati.

Odpadne vode potujejo iz naših domov, z industrijskih območij, cestišč in drugih površin ter se stekajo v javno kanalizacijsko omrežje, ki je sestavljeno iz različno dolgih in širokih cevi pod zemljo. Od tam nadaljujejo pot do glavne čistilne naprave, kjer se skozi več stopenj čiščenja prečistijo tako, da so primerne za izpust v naravo.

Iz odpadne vode najprej odstranijo večje vidne trdne delce in smeti, zatem pa še vse druge odvečne snovi. Iz odpadne vode odstranijo tudi blato in biološko blato, ki ga pozneje bodisi kompostirajo (izdelajo umetna gnojila) bodisi predelajo v biogorivo (v toplarnah ga uporabijo kot gorivo za proizvodnjo električne energije).

Prečiščena odpadna voda se vrne v naravno okolje in tako je vodni krog sklenjen.

Odpadna voda torej do čistilne naprave priteče po javnem kanalizacijskem omrežju. Nekatere starejše stanovanjske stavbe, lahko tudi kraji, pa kanalizacijskega omrežja nimajo. Tako imajo hiše lastno greznico, v katero se steka vsa odpadna voda. Ko se greznica napolni, jo pristojne službe, npr. komunalno podjetje, prečrpajo v cisterno (posebno vozilo) in odpeljejo v čistilno napravo.

Ljudje se na območjih, kjer javna kanalizacija še ni urejena, ob gradnji hiše vse pogosteje odločajo tudi za gradnjo male hišne čistilne naprave. Iz nje namreč prečiščena voda steče nazaj v naravo.

Si se kdaj vprašal, zakaj je čiščenje odpadnih voda pomembno?
Odpadno vodo je treba ustrezno očistiti, saj tako pripomoremo k ohranjanju zdravja prebivalstva, zaščitimo vodne vire in okolje. Zaščita vodnih virov je še posebej pomembna, saj v njih izvira pitna voda in obenem predstavljajo življenjski prostor različnim živim bitjem.

Komunalni delavci v kanalizaciji najdejo različne odpadke, ki ne sodijo vanjo. To so na primer ostanki hrane, odpadno jedilno olje, lasje, vatirane palčke, krpice za enkratno uporabo, higienski vložki, plenice, različni tekstilni izdelki ... Zaradi teh odpadkov se lahko zamašijo odtoki, okvarijo črpalke in onesnažijo vodotoki.

Še posebej moramo paziti pri ravnanju z nevarnimi snovmi, kot so različna olja, barve, razpršila, zdravila, čistila, razkužila, laki ... Te snovi se namreč v čistilni napravi ne razgradijo in ogrožajo zdravje vseh nas. Nevarne snovi moramo zavreči v reciklažnih centrih ali v posebnih akcijah komunalnih podjetij.

Zanimivo je, da v čistilni napravi v Ljubljani na leto najdejo kar 1000 ton odpadkov, ki ne sodijo v kanalizacijo, ampak v smetnjak.