Opis kraja
Razmišljamo in se pogovarjamo
Kako bi Slovenijo predstavil/-a tujcu? Katere znamenitosti bi mu gotovo omenil/-a?
Kateri kraji v Sloveniji so najbolj prepoznavni? Po čem?
Oglej si fotografijo Bovca pod spodnjim besedilom. Opiši jo.
Na zemljevidu Slovenije poišči Bovec. V katerem delu Slovenije leži? Katera reka teče mimo Bovca?
Beremo in raziskujemo
BOVEC
Bovec (italijansko Plezzo, nemško Flitsch) je središče Zgornje Soške doline. Leži na nadmorski višini 450–460 m, pod južnim pobočjem Rombona, ob severnem robu Bovške kotline. Poleg Rombona kotlino obdajajo še drugi vrhovi: na jugu Polovnik, na vzhodu Javoršček, na severovzhodu Svinjak in visokogorsko kraško Kaninsko pogorje. Med Javorščkom in Svinjakom v kotlino priteče reka Soča, med Svinjakom in Rombonom pa reka Koritnica.
Mesto Bovec sestavljajo predeli Dvor, Mala vas, Plac, Kot, Brdo, apartmajsko naselje Kaninska vas ter zaselki Ravna, Ravni Laz, Vodenca, Za Šijo in Zavrzelno.
V Bovcu živi približno 1600 prebivalcev. Mladi se zaradi zaposlitve in slabih prometnih povezav selijo v večje kraje, zato število prebivalcev upada.
Bovčani se preživljajo večinoma s turizmom. Pomemben vir zaslužka prebivalcev je tudi industrija (lesna, kovinska in tekstilna), v širši bovški okolici se ukvarjajo še s poljedelstvom in z živinorejo. Turisti obiščejo Bovec predvsem zaradi bogate celoletne ponudbe športnih aktivnosti (smučanje, vodni športi, kolesarjenje, pohodništvo …). Turistično ponudbo dopolnjujejo športno letališče, kamp in krožna kabinska žičnica na smučišču Kanin.
Zidane stavbe bovškega tipa so nove, ker je del naselja uničil požar. Ob glavni ulici so dvonadstropne hiše mestnega videza. V Bovcu imajo svojo osnovno šolo, pošto, lekarno, banko, trgovine z živili in trgovine s športno opremo.
Bovška kulturna dediščina je zelo bogata. V središču naselja stoji župnijska cerkev sv. Urha, do katere vodi monumentalno stopnišče. V neposredni bližini mesta se nahaja Ravelnik, muzej na prostem, ki nas popelje v čas prve svetovne vojne. Obiščemo lahko tudi galerijo izvirnih panjskih končnic in številne zasebne vojaške zbirke.
Slovarček
monumentalno stopnišče – veliko, lepo stopnišče z umetniško vrednostjo
2. Besedni zvezi kulturna dediščina in panjska končnica pojasni s svojimi besedami. Poiščeš ju lahko tudi na spletni strani fran.si.
3. V prvem odstavku izhodiščnega besedila je omenjenih nekaj hribov in gora. Na zemljevidu poišči nadmorske višine teh vzpetin in jih primerjaj z nadmorsko višino Bovca.
5. Razmisli, zakaj sta v besedilu ob slovenskem imenu za Bovec navedeni še italijansko in nemško ime?
7. Pripoveduj o kakšnem kraju, ki si ga obiskal/-a.
Si si ogledal/-a katero od znamenitosti?
Opis kraja
V opisu kraja povemo ali zapišemo bistvene podatke o določenem kraju. V njem navedemo:
- prostorsko umestitev (lego) in sestavo,
- število prebivalcev in njihove dejavnosti (gospodarstvo),
- pomembne javne zgradbe, ustanove,
- znamenitosti.
Opisi krajev so po navadi objavljeni v turističnih brošurah, enciklopedijah, na spletnih straneh krajev ipd.
10. Preberi besedilo.
Razmisli, v katerih povedih oz. delih povedi je izraženo avtoričino doživljanje kraja.
Tvorimo besedilo
12. Tvori opis kraja. Upoštevaj spodnje napotke.
Priprava in tvorba pisnega besedila
– Izberi kraj, ki te zanima.
– Preglej dostopne vire (enciklopedije, spletne strani ipd.).
– Izpiši bistvene podatke, ključne besede, uredi jih v vsebinske sklope.
– Preveri resničnost podatkov v različnih virih.
– Začni tvoriti besedilo, uredi ga v smiselne odstavke.
– Ko besedilo napišeš, ga preglej in popravi.
– Po potrebi kakšen podatek dopolni oz. izpusti.
Besedilo pokaži učitelju/učiteljici, da ti pove svoje mnenje oz. svetuje, kako ga lahko izboljšaš.
Upoštevaj nasvete in popravi besedilo. Popravljeno besedilo prepiši.
13. Pripravi se na govorni nastop o opisanem kraju. Upoštevaj spodnje napotke.
Priprava in izvedba govornega nastopa
– Priporočljivo je, da se na govorni nastop pripravljaš ob miselnem vzorcu. Tako si lažje zapomniš zapovrstje vsebinskih sklopov. Pomagaš si lahko tudi z lističi, na katere si zapišeš ključne besede.
– Ko ustno obnoviš posamezne vsebinske sklope, ponoviš celoto. Pred govornim nastopom naj te nekdo posluša in ti svetuje, kaj lahko izboljšaš. Lahko se tudi posnameš.
– Govorni nastop bo zanimivejši, če uporabiš slikovno gradivo in način predstavitve, ki ti najbolj ustreza (npr. plakat, računalniško predstavitev). Predstavitveno gradivo naj vsebuje ključne besede, ob katerih čim več poveš.
– Med govornim nastopom vzpostavi stik s poslušalci. Govori knjižno, razločno, primerno glasno in ne prehitro. Besedila ne beri.
V razredu ovrednotite govorne nastope.
Po govornem nastopu razmisli, ali si imel/-a pri tvorjenju besedila in pri izvedbi govornega nastopa kakšne težave. Z učiteljem/učiteljico se pogovori, kako lahko to izboljšaš.