KOLESARJENJE PO POREČANKI

Železniška proga med Trstom in Porečem (123 km) je začela delovati 1. aprila 1902. Zgradili so jo v danes nepredstavljivo kratkem času – v zgolj dveh letih. Morali so zgraditi osem predorov (najdaljši je tisti med Strunjanom in Portorožem), enajst mostov, šest viaduktov in številne železniške postaje, skladišča, oskrbovalnice z vodo, nasipe … Takšna proga bi bila še za današnjo tehnologijo hud zalogaj. Tako je zaživela železniška proga, ki jo danes poznamo pod imenom Porečanka (italijansko Parenzana). Povezovala je 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča in je bila speljana na območju treh današnjih držav: Italije, Slovenije in Hrvaške. Leta 1935 je proga nehala obratovati. Tire so nameravali odpeljati v Afriko, a se je ladja z njimi vred potopila sredi Sredozemlja.

Danes je po progi speljana čudovita kolesarska pot, ena najlepših v Srednji Evropi, a zanjo vedo le redki kolesarji. Če niste ljubitelj kolesarjenja, se lahko odpravite raziskovat peš. Ob poti so številne turistične zanimivosti: od Evfrazijeve bazilike v Poreču, astronomske opazovalnice v Višnjanu in kraške jame Baredine, muzeja Parenzane v Livadah in Izoli do solinarskega muzeja v Sečovljah. Ob poti je postavljenih več starih lokomotiv, v Trstu pa je železniški muzej. Z razglednih točk lahko uživate v pogledu na prelepo pokrajino.

Največja pomanjkljivost Porečanke je slaba označba informacijskih točk, a to pohodnikov in kolesarjev ne odvrne od raziskovanja istrske dediščine. V istrskih občinah so se dogovorili, da bodo skupaj uredili pohodniške in kolesarske poti.

Besede, ki poimenujejo dejanje ali dogajanje, so glagoli, npr. Porečanko so zgradili v kratkem času.

Tako kot samostalniki in pridevniki tudi glagoli spreminjajo obliko. Spreminjanje glagolskih oblik imenujemo spreganje. Pri tem se spreminja končnica glagola, npr. hodi-m, hodi-š, hodi-ø, hodi-va.

Glagolu lahko določimo:

• osebo: 1., 2. in 3. oseba (npr. hodim, hodiš, hodi);
• število: ednina, dvojina in množina (npr. hodim, hodiva, hodimo);
• čas: sedanjik, preteklik in prihodnjik (npr. hodim, sem hodil, bom hodil).

Sedanjik izraža dejanje v sedanjosti, npr. Uživate lahko v pogledu na prelepo pokrajino.

Glagol biti ima v sedanjiku naslednje glagolske oblike: sem, si, je, sva, sta, sta, smo, ste, so.

Preteklik izraža dejanje v preteklosti, npr. Železniška proga je včasih povezovala 33 istrskih krajev.

Glagol biti se v pretekliku sprega podobno kot drugi glagoli, npr. sem bil, si bil, je bil, sva bila, sta bila, sta bila, smo bili, ste bili, so bili.

Prihodnjik izraža dejanje v prihodnosti, npr. Skupaj bodo uredili pohodniške in kolesarske poti.

V prihodnjiku ima glagol biti oblike: bom, boš, bo, bova, bosta, bosta, bomo, boste, bodo/bojo.

V pretekliku in prihodnjiku so glagolske oblike za ženski in srednji spol drugačne kot za moški spol.

Glagole običajno zanikamo z nikalnico ne, npr. Teti ne bom poslal pisma. Nikalnico pišemo ločeno od glagola. Obstajajo izjeme: nisem, nimam, nočem.

Teti nisem poslal pisma.
Danes nimam časa.
Nočem še domov.

Samostalnik v tožilniku dobi ob zanikanju povedi obliko v rodilniku.

Teti sem poslal pismo. (tož.) → Teti nisem poslal pisma. (rod.)

Poznamo dve obliki glagolov:

• osebne glagolske oblike, ki jim lahko določimo osebo, npr. kolesarim;
• neosebne glagolske oblike, ki jim osebe ne moremo določiti, npr. kolesariti, reči.

Nedoločnik je neosebna glagolska oblika, ki se konča na -ti (npr. kolesariti) ali -či (npr. striči). Uporabljamo ga z drugimi glagoli (npr. moram pogledati, hočem pokazati, začel je teči) in v nekaterih besednih zvezah (npr. treba je znati, lepo je živeti).

Namenilnik je neosebna glagolska oblika na -t ali -č, ki jo uporabljamo ob glagolih premikanja (npr. grem teč, odpravil se je pogledat, prišel bo delat). Glagoli premikanja so npr. iti, priti, oditi, odpraviti se, teči, nesti, hiteti.