Oprostite, prezentacijska oblika
trenutno ne deluje.
Kmalu bo spet na voljo.

Neživi dejavniki okolja

Neživi dejavniki okolja spreminjajo Zemljino površje

Dež, sneg, veter, potresi, ognjeniki in drugi dejavniki že od nekdaj preoblikujejo Zemljino površje. Ledeniki in deroče reke oblikujejo doline, soteske in rečne struge. Voda v tleh vpliva na vlažnost prsti, z zmrzovanjem vpliva na drobljenje in preperevanje kamnin, s spiranjem pa na rodovitnost prsti. Premikanje litosferskih plošč sproža potrese, ki s svojim delovanjem pod morsko gladino in na kopnem preoblikujejo videz in snovno sestavo okolja. Premiki zračnih mas povzročajo nastanek uničujočega valovanja morja in tornadov, kar vpliva na videz obal in življenjske razmere.

Na življenjske razmere organizmov vplivajo neživi dejavniki okolja. To so:

  • mineralne snovi in voda v tleh,
  • sončna svetloba,
  • zrak,
  • temperatura oz. roplota,
  • vodni tok,
  • veter in drugi.

Vpliv neživih dejavnikov na rastline

Organizmi so prilagojeni okolju s svojo zgradbo in delovanjem. Opazovanje zgradbe rastlin nam lahko veliko pove o njihovih prilagoditvah neživim dejavnikom okolja, v katerem uspevajo.

Rast proti svetlobi

Svetloba je za rastline pomemben neživi dejavnik okolja, ki jim omogoča izdelavo hrane v procesu fotosinteze.

Drevesa dosegajo svetlobo z visoko rastjo, ki jo omogoča debelo olesenelo steblo.

Rastline, imenovane ovijalke, imajo posebno prilagojene liste (kot so listne vitice graha, ovijalni listni pecelj srobota), stebla (stebelna vitica trte) ali korenine (oprijemalne korenine bršljana).

Sušno in vodno okolje

V vročih in sušnih okoljih imajo npr. listi pomarančevca, rožmarina in oljke debelo voskasto prevleko, listi žajblja in planike pa tudi dlačice. Listi rastlin v sušnih razmerah so lahko mesnati, kot pri netresku, ki ga najdemo v skalnih razpokah. Pri kaktusih, ki so prilagojeni ekstremnim puščavskim razmeram, so listi preoblikovani v trne. Skoznje namreč voda iz rastline ne izhlapeva, hkrati pa ga varujejo mesnata stebla.

V vodnih okoljih se rastline srečujejo z drugačnimi življenjskimi razmerami. Voda rastlinam, ki rastejo potopljene v njej, daje oporo pri pokončni rasti. Nekatere rastline so plavajoče, druge so ukoreninjene na rečnem ali jezerskem dnu, vendar imajo plavajoče liste. Takšni rastlini sta rumeni blatnik in lokvanj. Njuni listi so zgrajeni tako, da so med celicami zračni prostori, ki omogočajo, da list plava na gladini. Za takšne rastline so značilna tudi prožna in mehkejša stebla, saj oporo daje voda.

Sušno obdobje in zima

Daljše sušno obdobje in zima sta ekstremni obdobji, na katera so rastline posebej prilagojene. Tako kot za nekatere živali je tudi za rastline značilno zimsko mirovanje, ko se rast in druge aktivnosti rastline upočasnijo.

Enoletnice oz. enoletne rastline vsako leto znova vzklijejo, rastejo, cvetijo, oblikujejo semena in propadejo. Neugoden čas time ali suše preživijo samo njihova semena.

Dvoletnice prvo leto vzklijejo iz semen. Razvite imajo korenine, steblo in liste. Prvo leto nimajo cvetov in plodov. Pozimi nadzemni del rastline navadno propade, ohranijo pa se korenine, ki so odebeljene in v katerih se kopiči hrana. Rastlina drugo pomlad porabi hrano iz korenine za ponoven razvoj nadzemnih delov rastline. Takrat razvije tudi cvetove in plodove ter nato propade. Dvoletni rastlini sta peteršilj in korenje.

Trajnice živijo več let. Da bi preživele sušna obdobja, imajo razvita založna tkiva in organe. Trajnice so lahko zeli ali lesne rastline.

V listopadnih drevesih se procesi jeseni spremenijo. Listi spremenijo barvo, procesi fotosinteze se postopoma ustavijo, upočasni se transport snovi po rastlini. Listi odpadejo z drevesa. Tej lastnosti pravimo listopadnost in je prilagoditev na pomanjkanje vode pozimi, saj ta zmrzne v tleh. Drugače je z vednozelenimi iglavci, kot sta smreka in bor. Igličasti listi ne odpadejo, saj so odpornejši proti zmrzali in pomanjkanju vode.

Vpliv neživih dejavnikov na živali in človeka

Spreminjajočim se razmeram neživih dejavnikov so se morale še posebaj prilagoditi živali, ki živijo na območjih, kjer se izrazito menjujejo letni časi. V zimskem času se neugodnim razmeram številne izognejo z zimskim spanjem (hibernacijo), dremanjem ali otrplostjo. Spet druge se za nekaj časa umaknejo na območja, kjer se razmere za življenje ugodnejše. Tako lahko v jesenskem času opazujemo jate ptic, ki letijo v toplejše kraje.

Organizmi v morjih in na obalah so prilagojeni na življenje v slanem okolju. Zaradi plimovanja in valovanja so nekater pritrjeni, drugi pa se prepuščajo potovanju s tokom. Ravno nasprotno je v deročih rekah, kjer so se nekateri organizmi prilagodili tako, da so pritrjeni in jih tok ne odnese, drugi pa plavajo proti toku.

Z uspešnimi prilagoditvami na okolje imajo organizmi večje možnosti preživetja.

Neživi dejavniki okolja vplivajo tudi na človeka.

V hladnejših, vetrovnih dneh z nizkimi temperaturami se zaščitimo pred vetrom, topleje se oblečemo in obujemo. Ko sonce najmočneje pripeka, npr. poleti ob morju, oblečemo kopalke, se hladimo v vodi in se pred vročino skrivamo v senci.

V toplejših podnebnih razmerah ljudje gojijo drugačne kulturne rastline kot v hladnejših. V krajih z nižjimi temperaturami so hiše bolje izolirane, da v notranjosti obdržijo čim več toplote. Zaradi močnega vetra ljudje ponekod gradijo hiše z majhnimi okni. V krajih z veliko padavinami so strehe hiš strmejše. Kulturo našega bivanja torej izrazito določajo neživi dejavniki okolja.

Preizkus znanja