Rastline so zelo raznoliki organizmi, ki živijo v različnih okoljih. Prve rastline so živele v vodi. Z razvojem življenja na Zemlji so se vrste rastlin spreminjale, prilagajale, nastajale so nove vrste, ki so postopoma osvojile tudi kopno.

Lastnosti posameznih rastlinskih vrst se med sabo razlikujejo, tako kot okolja, v katerih rastejo. Kopenske rastline imajo večinoma razvite korenine, skozi katere pridobivajo vodo in mineralne snovi. V primerjavi z njimi vodne rastline večinoma ne potrebujejo sistema za črpanje vode iz tal, saj je voda povsod okrog njih. Sprejemajo jo lahko kar skozi celične stene in membrane.

Mahovi so večinoma kopenski organizmi, vendar za svoj razvoj potrebujejo vlažno okolje. 

• Imajo bolj zapleteno zgradbo kot alge.
• Nekateri imajo razvita preprosta stebelca in lističe, nimajo pa korenin.
• Za pritrjevanje imajo preproste, koreninam podobne celične izrastke, imenovane rizoidi.

Na preprosti rastlini mahu lahko pogosto opazimo rjave izrastke, ki jih imenujemo trosovniki. V njih nastajajo trosi. Iz trosov, ki jih mahovi raztrosijo, se v ugodnih razmerah razvijejo nove rastline.

Mah prerašča gozdna tla in je pomemben del gozdne zeliščne podrasti. V tleh zadržuje vlago in je pomemben pri procesih nastajanja prsti in razgradnje organskih snovi na gozdnih tleh.

Po obliki mahove delimo na jetrenjake in lističarje, ki se razlikujejo po obliki listov.

Praprotnice so rastline, ki živijo na kopnem.  

• Imajo dobro razvite korenine, steblo in liste, nimajo pa cvetov.
• Razmnožujejo se s trosi. Ti se razvijejo v trosovnikih, ki so na spodnji strani listov. Iz trosov se v ugodnih razmerah razvijejo nove rastline.

Praprotnice preraščajo gozdna tla, nekatere vrste so pogoste v močvirjih. Nekoč, pred milijoni let, so bile praprotnice izjemno velike rastline, ki so prekrivale kopno. Iz ostankov orjaških praproti je pod zemeljsko površino nastal premog, ki ga izkoriščamo kot fosilno gorivo. Danes velikih praproti ne najdemo več.

Med praprotnice uvrščamo praproti, lisičjakovce in preslice.

Semenke so rastline, ki so naselile kopno. Imajo razvite prave rastlinske organe, njihovo telo je zgrajeno iz korenin, stebla, listov in cveta. So edine rastline, ki lahko cvetijo in tvorijo semena. S pomočjo cvetov se spolno razmnožujejo. Ime semenke so dobile po semenu, v katerem je kalček. Seme omogoča, da kalček preživi sušne razmere ali je mraz ter počaka na ugodne razmere za kalitev.

Semenke gojimo kot kulturne, industrijske in okrasne rastline (npr. vrtnica, zvonček, sončnica, tulipan, smreka, jablana ...).

Cvetovi golosemenk so storži. Na luskah ženskih storžev se iz semenskih zasnov razvijejo semena. Semena so prosta (gola) na površini lusk. Od tod tudi izvor imena golosemenke.

Med golosemenke uvrščamo smreko, bor, brin, macesen, jelko in druge iglavce. Vse so lesnate rastline. Večinoma (razen macesna) imajo vedno zelene liste, ki ostanejo na drevesu skoraj vse leto.

Kritosemenke so rastline, na katerih zorijo plodovi, v teh pa se razvijejo semena. Semena nastanejo iz semenske zasnove v plodnici pestiča cveta. Cvetovi kritosemenk so pogosto barviti, kar privablja opraševalce. Kritosemenke iz nekaterih skupin so zelnate rastline, drugim pa stebla olesenijo (so lesnate).

Razdelimo jih na:

• enokaličnice in 
• dvokaličnice.