Prst je preperel vrhnji del Zemljine skorje. Na nastanek prsti vplivajo neživi in živi dejavniki:

• sestava matične (osnovne) kamnine,
• podnebje (količina padavin, temperaturne spremembe, veter),
• organizmi v tleh, ki se razkrajajo.

Ti dejavniki določajo, kakšen tip prsti bo nastal na nekem območju, in s tem vplivajo na lastnosti in rodovitnost novonastale prsti.

Pri nastanku prsti ima pomembno vlogo sestava matične (osnovne) kamnine.
Kamnine na površju Zemlje razpadejo na manjše delce v procesu, ki ga imenujemo preperevanje. Matična kamnina prepereva zelo počasi. Prepereva zaradi:

• fizikalnih,
• bioloških in
• kemičnih dejavnikov.

Poznamo več vrst prsti, ki se razlikujejo po mnogih lastnostih:
• barvi,
• zrnatosti,
• prezračenosti,
• prepustnosti za vodo,
• mineralni sestavi, ki je odvisna od sestave matične kamnine (prst ima lahko malo ali veliko mineralnih ali rudninskih snovi).

Lastnosti prsti močno vplivajo na njeno rodovitnost in s tem na rast rastlin. Prezračenost prsti na primer rastlinskim koreninam olajša črpanje mineralnih snovi in vode iz tal ter jim olajša prodiranje v tla. Če so tla preveč prepustna za vodo, na primer deževnica mineralne snovi izpira prehitro.

Po nastanku ločimo stara in mlada tla. Mlada tla nastanejo tam, kjer razmere omogočajo hitro preperevanje matične kamnine. So rodovitnejša, saj vsebujejo še veliko mineralnih snovi iz matične kamnine.

Če bi zarezali globoko v tla, bi opazili, da je v globini več različnih plasti prsti. Posamezna plast je lahko zelo tanka ali pa meri tudi več metrov. Posamezno plast imenujemo sloj ali horizont.

Za rast rastlin je pomembno, da je prst:

• bogata z mineralnimi (rudninskimi) snovmi, ki preidejo v prst iz matične kamnine, v kateri so minerali,
• dovolj vlažna,
• dovolj zračna.

Pomembno je tudi, da je v prsti veliko razkrojevalcev, ki razkrajajo rastlinski opad.