Fosili
Pred nekaj sto milijoni let je današnje slovensko ozemlje v veliki meri prekrivalo morje z razgibanim morskim dnom. V plitvem delu morja so se več kot 200 milijonov let odlagale plasti usedlin, iz katerih sta nastali kamnini apnenec in dolomit. V apnencu so geologi našli številne fosile.
Fosili so priče preteklosti. Če jih razumemo, je tako, kot da znamo brati kamen, ta pa nam lahko pove svojo zgodbo in zgodbo Zemeljske preteklosti. Na primer, fosil rastline priča, da je bilo na mestu najdbe nekoč kopno. Najdbe živalskih fosilov pa razkrivajo, kako globoka je bila voda tam nekoč, kakšne so bile temperature, kdaj se je dvignila ali znižala morska gladina, kaj se je zgodilo z živalmi …
V Sloveniji ni zelo veliko fosilov, od najdenih pa ni veliko takih, ki bi vzbujali pozornost. Kljub temu so najdbe pomembne za razumevanje preteklosti slovenskega površja.
Med najpomembnejšimi fosili so rudisti, fosili školjk z rogu podobnimi lupinami, ki so živele v plitvih in toplih morjih. Fosili iz lagun v okolici Dutovelj, Tomaja in Dobravelj pričajo o obstoju morja v tem delu Slovenije. Izjemna najdba so fosili rib, ki so jih našli na Krasu in so še iz časa dinozavrov. Sicer pa je najstarejši fosil ribe v Sloveniji, pravzaprav le fosil njenega zoba, ki so ga našli v Karavankah, v plasteh, starih približno 300 milijonov let. Čudoviti so primerki rib iz okolice Komna, v triglavskem pogorju pa lahko fosile opazi vsak pozoren pohodnik. Fosile so našli tudi pri gradnji vzpenjače na Ljubljanski grad – ti pričajo o mogočnih močvirskih gozdovih izpred 300 milijonov let.
Ena najbolj nenavadnih najdb je bila odkrita v Tunjiškem gričevju, svetovno znanem nahajališču najstarejših fosilnih morskih konjičkov. Poleti 2011 so slovenski geologi našli prvi fosil pritlikavega šilastega konjička na svetu. Biologi domnevajo, da so se iz te vrste razvili morski konjički.
Prirejeno po članku Mete Krese Fosili v National Geographic Slovenija, december 2007, št. 12, str. 34–41.