Arhimed in Eureka!
Nekatere snovi so lahko na videz enotnega videza, pa kljub temu niso čiste snovi. Tak primer so raztopine in . Če želimo ugotoviti, ali je neka snov čista ali ne, moramo uporabiti odkritje, o katerem govori Arhimedova zgodba. Odkril je namreč, kako določiti prostornino telesa, ki je nepravilne oblike.
Arhimedu so prinesli krono, ki naj bi bila iz čistega zlata. Goljufivi zlatarji so lahko k zlatu primešali tudi druge kovine, pa tega nihče ne bi opazil. Zlitina je namreč na videz povsem enaka. Ker krone ni smel poškodovati, se je domislil načina določevanja prostornine predmetov z vodo. Če je predmet potopil, je lahko izmeril njegovo prostornino, krono pa je lahko tudi stehtal. S tema podatkoma je lahko izračunal gostoto krone, ki je bila seveda manjša od gostote čistega zlata. S tem je dokazal, da krona ni iz najžlahtnejšega materiala, ampak vsebuje tudi druge kovine. To mu je uspelo, ker ima vsaka snov značilne lastnosti.