Revolucija v Rusiji
KLJUČNE BESEDE:
- avtokratska oblast
- boljševiki
- sovjeti
- dvovladje
- oktobrska (boljševistična) revolucija
- socialistična država
- mirovna pogodba
Vzroki, ki so privedli do revolucije
Avtokratska oblast carja ter zavračanje političnih in družbenih sprememb
Rusijo (Ruski imperij) je vodil car Nikolaj II, ki je vladal avtokratsko in zavračal poskuse, da bi korenito reformiral državo. Oporo je imel v plemstvu in pravoslavni cerkvi, ki sta branila svoje privilegije.
Od leta 1906 je deloval parlament (duma), v katerem so bile zastopane različne politične stranke. Med prebivalci in strankami je naraščalo nasprotovanje carjevi avtokratski oblasti, zmerne stranke so zahtevale parlamentarno monarhijo. Radikalne, pretežno kmečke in delavske stranke, ki so zagovarjale revolucijo, so se razdelile na več skupin, ena radikalnejših so bili boljševiki.
Avtokratska oblast carja ter zavračanje političnih in družbenih sprememb
Rusija je bila ob začetku 20. stoletja gospodarsko slabo razvita država, ki ji je avtokratsko vladal car Nikolaj II.
V začetku 20. stoletja so tudi v Rusiji nastale prve meščanske in delavske stranke, ki so nasprotovale carjevi oblasti. Najradikalnejši so bili boljševiki.
Družbena neenakost
Najštevilčnejši v ruski družbi so bili kmetje, ki so bili revni, nepismeni in brez pravic. Mnogi so se v mestih zaposlili kot delavci v tovarnah, kjer so bili prepuščeni izkoriščanju lastnikov tovarn. Srednji sloj je bil šibek; industrializacija se je v Rusiji v začetku 20. stoletja komaj dobro začela, a je hitro napredovala. Plemstvo je uživalo v svojem bogastvu in privilegijih.
Družbena neenakost
Najštevilčnejši v ruski družbi so bili revni kmetje. Mnogi so se v mestih zaposlili kot delavci v tovarnah. Delavci so bili, tako kot kmetje, brez pravic in prepuščeni izkoriščanju lastnikov tovarn. Največ privilegijev in bogastva je imelo plemstvo.
»Prejemali so nizko plačilo in živeli v prenapolnjenih bivališčih. Običajen delovni dan je trajal 11 ur in pol, brez odmorov za malico. Vendar so lastniki dobili dovoljenje za nadure. To je delovni dan še podaljšalo – na 15 in 16 ur.«
Preberi vir in primerjaj
• Koliko časa danes traja povprečni delovni dan v Sloveniji?
• Kakšne so delovne razmere pri nas danes in kakšne prikazuje vir?
• Se tudi v sodobnem času srečujemo z izkoriščanjem delavcev?
Poslabšanje razmer v državi zaradi vojne
Ruska vojska na vzhodni fronti, ki jo je vodil car, je doživela številne poraze in velike izgube. Pomanjkanje moške delovne sile je povzročilo zastoje v industrijski in kmetijski proizvodnji. Pomanjkanje blaga in hrane je dvignilo cene ter povečalo revščino in bedo prebivalcev. Nezadovoljstvo s carjem in njegovo oblastjo se je krepilo. Vrstile so se stavke in upori zoper oblast.
Poslabšanje razmer v državi zaradi vojne
V prvi svetovni vojni je Rusija doživela velike človeške in materialne izgube. Vojna je poslabšala razmere v državi ter povzročila pomanjkanje blaga in hrane. Ljudje so nezadovoljstvo izražali z stavkami in upori zoper oblast.
ZANIMIVO
K nezadovoljstvu s carjem je veliko prispeval tudi samozvani romarski menih Rasputin. Bil je z zdravilnimi in hipnotičnimi sposobnostmi. Zaradi uspešnega lajšanja zdravstvenih težav mladega prestolonaslednika, ki je imel , je pridobil caričino zaupanje in velik vpliv na dvoru. Leta 1916 ga je umorila skupina zagovornikov vztrajanja Rusije v vojni, saj se je bala, da bi bil zaradi njegovega vpliva sklenjen mir z Nemčijo. Rasputin je vojno namreč štel za veliko nesrečo.
Februarska revolucija
Februarja 1917 so v Petrogradu zaradi pomanjkanja hrane izbruhnile stavke delavcev in prerasle v spopade z vojsko. Ta je začela stopati na stran protestnikov.
Car, ki je hotel preprečiti prelivanje krvi v prestolnici sredi vojne, je odstopil, vzpostavljena je bila republika.
V naslednjih mesecih je začasna vlada pod vodstvom socialistov izvedla nekaj sprememb (prostost za politične zapornike, razširitev delavskih pravic, priprave na volitve). Z nadaljevanjem vojne pa so se razmere v državi poslabševale.
Car, ki je hotel preprečiti prelivanje krvi v prestolnici sredi vojne, je odstopil, vzpostavljena je bila republika. Nova vlada je vojno nadaljevala, zato so se razmere v državi še poslabševale.
Radikalne delavske stranke so začele po državi ustanavljati sovjete delavskih, kmečkih in vojaških odposlancev – krajevne odbore oblasti. S tem je bilo v Rusiji vzpostavljeno dvovladje (dvojna oblast). Oblast nad najpomembnejšimi sovjeti so pridobili boljševiki pod Leninovim vodstvom, ki so med prebivalci pridobili podporo z zahtevami, ki so jih oblikovali v preprost slogan »Mir, kruh, zemlja«.
Revolucionarno usmerjene delavske stranke so po državi ustanavljale sovjete, krajevne odbore oblasti, ki so jih sestavljali delavski, kmečki in vojaški odposlanci. V Rusiji je obstajalo dvovladje.
Oktobrska (boljševistična) revolucija
Vstaja proti začasni vladi, ki so jo vodili boljševiki, je prerasla v oktobrsko (boljševistično) revolucijo, ko so v noči na 8. november (v noči na 25. oktober 1917 po starem ruskem koledarju) boljševiki zavzeli sedež vlade v Petrogradu in prevzeli oblast. Carja in njegovo družino so zajeli.
Konec leta 1917 so bile izvedene že prej razpisane volitve v ustavodajno skupščino, a so jih boljševiki izgubili. Lenin je januarja 1918 razpustil skupščino in boljševiki so oblast prevzeli s silo, z državnim udarom. Rusija je postala prva socialistična država.
V noči s 24. na 25. oktober 1917 so boljševiki z oktobrsko (boljševistično) revolucijo prevzeli oblast.
Nova oblast je konec leta 1917 izvedla že prej razpisane volitve. Boljševiki so volitve izgubili, zato so oblast prevzeli s silo in vzpostavili socialistično državo.
Oglej si karikaturo in pojasni
• Kaj sporoča karikatura?
Uvedeni so bili še drugi ukrepi, ki naj bi izboljšali položaj delavcev.
Mirovno pogodbo z Nemčijo lahko prebereš v spodnjem viru. Mirovni pogoji so bili za Rusijo težki, a Lenin je potreboval mir. V državi se je namreč začela državljanska vojna med revolucionarji in njihovimi nasprotniki, ki so jih podpirale zahodnoevropske države.
Boljševiki so sklenili mirovno pogodbo z Nemčijo in Rusija je izstopila iz vojne. V državi se je začela državljanska vojna med revolucionarji in njihovimi nasprotniki.
»1. Vojno stanje med podpisnicami je končano. /…/ 4. Izpraznitev določenih območij tako z nemške kot z ruske strani. Mir z Ukrajinsko republiko in odhod ruskih čet ali ruskih gardistov iz nje, prav tako Estonije, Latvije in Finske. 5. Nadzor nad politično in gospodarsko neodvisnostjo Perzije in Afganistana. 6. Izpustitev in medsebojna repatriacija vseh vojnih ujetnikov. 7. Vzpostavitev konzularnih in diplomatskih predstavništev po ratifikaciji pogodbe. 8. Podpisnice se odpovedujejo medsebojnim povračilom vojne škode oziroma odškodnine.«
* repatriacija – možnost, da so se vojni ujetniki vrnili v domovino
Preberi vir in pojasni
• Katera določila so bila za Rusijo nujna?
• Katera pa ugodna?
ZANIMIVO
Boljševiki so carjevo družino, ki je izgubila svobodo po februarski revoluciji, brez sodbe sodišča julija 1918 ustrelili in njihova trupla pokopali.
Odmevi revolucije v Evropi
Oktobrska revolucija je močno odmevala po Evropi, saj je bil položaj zaradi pomanjkanja in naveličanosti nad vojno povsod težak. Njen odmev je bil močnejši v srednji in vzhodni Evropi, kjer demokratična tradicija ni bila močna. Srednjo Evropo je v letih 1918−1919 preplavil val množičnih stavk in protivojnih demonstracij.
Oglej si zgornji sliki in pojasni
• Naštej podobnosti med obema shodoma.
• Kdo je bil govornik na shodu v Rusiji?
V Nemčiji, na primer, so se uprli mornarji in množično stavkali delavci ter zahtevali republiko, nekateri celo revolucionarno oblast delavcev. Podobno je bilo v Avstro-Ogrski, kjer je na Madžarskem kratek čas obstajala sovjetska republika.
S posredovanjem vojske je bilo revolucionarno gibanje zatrto.