Življenje v dobi kovin
KLJUČNE BESEDE
• doba kovin
• bakrena, bronasta, železna doba
• novi poklici
• Kelti
• trgovina
• zasebna lastnina
• razslojitev družbe
• koliščarska naselja
• gradišča
Dobe kovin in novi poklici
Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril in začel uporabljati prve kovine. Znanstveniki še danes ne znajo pojasniti, kako so ljudje odkrili rude.
Z uporabo kovin se je v zgodovini človeštva začelo obdobje, ki je trajalo od ok. 3500 pr. Kr. do ok. 300 pr. Kr. Imenujemo ga doba kovin. Glede na kovino, ki se je v določenem obdobju najbolj uporabljala, dobe poimenujemo:
- bakrena,
- bronasta in
- železna.
Človek je odkril in začel uporabljati prve kovine ob koncu mlajše kamene dobe. Dobe kovin glede na kovino, ki se je v določenem obdobju najbolj uporabljala, delimo na bakreno, bronasto in železno dobo.
Prva širše uporabljena kovina je bil baker, ki pa je bil za izdelavo orožja premehak. Pri mešanju s kositrom so dobili vsestransko uporaben bron. V 1. tisočletju pr. Kr. so začeli ljudje kopati in topiti železovo rudo.
ZANIMIVO
Prva uporabljena kovina je bilo zlato, a je zaradi slabe uporabnosti in redkosti služilo zgolj kot nakit.
ZANIMIVO
Prvi so bakrovo rudo sredi 4. tisočletja pr. Kr. talili in uporabljali Sumerci na ozemlju današnjega južnega Iraka.
V dobi kovin so se pojavili novi poklici, kot so bili rudarji, topilci rude, drvarji, oglarji, livarji, kovači. Skupaj z njimi so se v dobi kovin pojavile nove obrti, kot so kovaštvo, oglarstvo in livarstvo.
Iz kovine so izdelovali izdelke, ki so jih uporabljali v poljedelstvu, trgovini, rokodelstvu in vojskovanju. Najpogostejši kovinski izdelki so bili meči, čelade, sulice, motike, srpi, rala, sekire in noži. S kovinskim orožjem je močno napredovalo vojskovanje.
Kosi surove kovine so služili kot plačilno sredstvo – denar.
V dobi kovin so se pojavili novi poklici, skupaj z njimi pa tudi nove obrti.
Po obdelavi železa in izdelavi odlične vojaške opreme iz železa so bili v Evropi znani Etruščani in Iliri, še posebej pa Kelti. Le-ti so živeli na območju od Britanskega otočja do srednje Evrope, od koder so se razselili do Male Azije na vzhodu in Pirenejskega polotoka na jugu. V srednji Evropi so ustanovili Noriško kraljestvo, ki je imelo več središč. Eno od središč je bilo na današnji južni Koroški v Avstriji in drugo na Štajerskem na področju Celja. Več o Keltih lahko izveš v spodnjem viru.
Po obdelavi železa in odličnih železnih izdelkih so bili v Evropi še posebej znani Kelti, ki so v času železne dobe živeli tudi na današnjem slovenskem ozemlju.
ZANIMIVO
Železovo rudo so pred več kot 3.000 leti odkrili v Indiji.
ZANIMIVO
Plug iz železa so pred okoli 2.500 leti že poznali na Kitajskem.
»Naselitev Keltov na sedanjem slovenskem ozemlju, /…/ je povzročila velike kulturne spremembe. /…/ Temeljito se je spremenila oborožitev. Za /.../ bojevnike [starejše železne dobe] značilne bojne sekire je zamenjal keltski dvorezni meč v železni nožnici, bronaste /…/ čelade v obliki klobuka pa železne keltske čelade z zatilnim ščitnikom in z naličnicama. Keltski bojevnik je imel poleg meča običajno še eno sulico in lesen ščit, okovan z železno ščitno grbo.«
Preberi vir in pojasni
• Kakšne spremembe je prinesla naselitev Keltov na slovenskem ozemlju?
Pojav trgovine in denarja
Pridelke, živila in obrtne izdelke, ki so jih ljudje pridelali v večjih količinah, kot so jih potrebovali za svoje potrebe, so menjavali za izdelke ali stvari, ki jih niso imeli. V dobi kovin se je razvila trgovina.
• Vplivala je na nastanek trgovskih poti ob prehodih čez reko ali plovnih morskih poteh. Ob njih so nastale trgovske naselbine.
• Sprva so ljudje menjali blago za blago (menjalna trgovina), pri tem so svoj pridelek ali izdelek zamenjali za drugega; včasih pa za posamezne predmete, ki so imeli veliko vrednost (na primer sol, školjke, začimbe, kovinska zrna).
• V 7. stol. pr. Kr. so Lidijci v Mali Aziji prvi začeli izdelovati denar v obliki zlatih in srebrnih kovancev.
V dobi kovin se je začela razvijati trgovina. Sprva so ljudje menjali blago za blago, kasneje pa se je pojavil tudi prvi denar.
Razpad rodovne skupnosti
S tehnološkim napredkom, ki je omogočil viške pridelkov, se je v dobi kovin družba spremenila. Posamezne družine so pridobile veliko bogastvo in družbeno moč. Njihovo premoženje je postalo zasebna lastnina, kar pomeni, da je bilo last družine in se je dedovalo.
Zaradi želje po povečanju premoženja ali oblasti nad drugimi je med družinami in plemeni pogosteje prihajalo do vojn. Vojaški poveljniki, ki jim je pripadel največji del vojnega plena, so postali bogati, poimenovani vojaško plemstvo.
ZANIMIVO
Pomen vojaškega plemstva in vojakov je bil še posebno značilen za keltsko družbo.
Ob naraščajočih premoženjskih razlikah se je rodovna skupnost razslojila na več skupin ali slojev:
• vplivni in bogati, ki so odločali v družbi; posebno veljavo so imeli vojaki in vojaško plemstvo,
• svobodni prebivalci, ki niso odločali v družbi in so opravljali najrazličnejše poklice (obrtniki, trgovci, kmetje),
• nesvobodni sužnji.
V družini so bile vloge deljene. Moški so se ukvarjali z vojskovanjem, poljedelstvom, živinorejo, rudarstvom in težkimi fizičnimi deli (livarstvo). Pridobili so vodilno vlogo v družini in družbi. Ženske so skrbele za dom in družino, bile pa so tudi tkalke, predice, lončarke.
Premoženjske razlike, ki so nastale zaradi pojava zasebne lastnine, so privedle do razslojitve družbe.
ZANIMIVO
V nekaterih družbah, na primer pri azijskih Skitih, so bile ženske tudi odlične bojevnice, enakovredne moškim.
Napredek v gradnji bivališč
Izpopolnjeno kovinsko orodje, kot so bila kladiva, sekači in rezila, je omogočilo napredek v gradnji bivališč. Nastala so bivališča različnih oblik in velikosti, prilagojena zahtevam naravnega okolja.
Na jezerskih in močvirnatih predelih alpskega območja v Evropi so v času bakrene in bronaste dobe gradili koliščarska naselja, kot prikazuje spodnja ilustracija. V močvirnato dno na obali jezera so zabili debele kole, ki so bili temelj ploščadi za lesene koče krite s slamo. Kjer ni bilo jezer, so bivališča delno vkopali v tla in stene zgradili iz prepleta; nastale so polzemljanke.
Izpopolnjeno kovinsko orodje je omogočilo napredek v gradnji bivališč. Na jezerskih in močvirnatih predelih alpskega območja v Evropi so gradili koliščarska naselja.
V železni dobi so na vzpetinah nastala utrjena naselja, imenovana gradišča, ki so bila obdana z obrambnim kamnitim (ali zemljinim) nasipom ali jarkom. Ležala so ob glavnih rekah in na območjih s širokim pregledom po dolinah ali na stičiščih dolin.