Kulturna in naravna dediščina
KLJUČNE BESEDE
• naravna dediščina
• naravni spomeniki
• kulturna dediščina
• kulturni spomeniki
• materialna kulturna dediščina
• nematerialna kulturna dediščina
• etnologija
Naravna dediščina
Ljudje, ki so živeli v preteklosti, in narava, ki je obstajala pred našim rojstvom, so nam zapustili neko premoženje ali dediščino v različnih oblikah, na primer različne stavbe, spomenike, znanje, naravne pojave, rastlinski ali živalski svet … Ko govorimo o dediščini, ločimo kulturno in naravno dediščino.
Naravna dediščina predstavlja posebne značilnosti našega naravnega okolja, izredne in posebne pojave v naravi. Posebnosti rastlinskega in živalskega sveta ter posebne naravne pojave, ki jih razglasimo za naravno dediščino, imenujemo naravni spomeniki; nekaj jih lahko spoznaš v spodnjem viru.
Pretklost nam je zapustila neko premoženje ali dediščino v različnih oblikah (stavbe, znanja, naravni pojavi ...). Ločimo kulturno in naravno dediščino.
Naravna dediščina predstavlja posebne značilnosti našega naravnega okolja. Naravne posebnosti, ki jih razglasimo za naravno dediščino, imenujemo naravni spomeniki.
Razmisli
• Ali v tvojem domačem kraju obstaja katera od oblik dediščine?
»Skrivnostni kraški svet ne skopari s čudesi narave. Ena njegovih najmogočnejših stvaritev so Škocjanske jame, ki so z največjim podzemnim kanjonom v Evropi kot prve v Sloveniji našle pot na UNESCO seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Nedaleč stran, v notranjskih in kočevskih gozdovih, pa se nahajata naravna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrolce, ki sta del Unescove naravne dediščine prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij. Oba rezervata sta del zaščitenega omrežja Natura 2000.«
Preberi vir in pojasni
• Katere naravne spomenike predstavlja vir?
• Kako država skrbi za navedene naravne spomenike?
Kulturna dediščina
Kulturna dediščina so pričevanja o ljudeh, njihovih kulturah in zgodovini, ki imajo izjemno vrednost za posamezen narod.
Kulturno dediščino delimo na materialno in nematerialno dediščino.
Materialna (snovna) kulturna dediščina so posamične stavbe, kot so cerkve, gradovi, bivalni ali gospodarski objekti in druge skupine stavb (stavbna dediščina), predmeti in zbirke predmetov. Objekt ali območje kulturne dediščine, ki s svojo izjemnostjo posebej izstopa, ima naziv kulturni spomenik.
Kulturna dediščina so pričevanja o ljudeh, njihovih kulturah in zgodovini, ki imajo izjemno vrednost za posamezen narod.
Kulturno dediščino delimo na materialno in nematerialno dediščino.
Materialna (snovna) kulturna dediščina so stavbe, cerkve, gradovi in predmeti. Najpomembnejša območja kulturne dediščine imajo naziv kulturni spomenik.
Razmisli
• Naštej primere kulturne dediščine v domačem kraju. Utemelji svoj izbor.
Nematerialna (nesnovna) kulturna dediščina so znanja, spretnosti (na primer obrtniška znanja in ustvarjanje), šege in navade, razne vrste verovanj in vrednote, kot jih zaznavajo in uresničujejo ljudje.
Vsem nematerialnim oblikam kulturne dediščine je skupno, da jih ne moremo prijeti ali otipati. Vidne ali slišne te oblike postanejo šele, ko jih predstavijo različni izvajalci, kot so godci, pevci, igralci, mojstri, rokodelci, ali ko se neko znanje uporabi za ustvarjanje nečesa vidnega ali oprijemljivega, na primer jedi.
Nematerialna (nesnovna) kulturna dediščina so znanja, spretnosti (na primer obrtniška znanja in ustvarjanje), šege in navade, razne vrste verovanj in vrednote, kot jih zaznavajo in uresničujejo ljudje.
Pomen ohranjanja kulturne dediščine
Kulturno dediščino in vsakdanji način življenja ljudi v preteklosti raziskuje posebna veda, ki se imenuje etnologija. Strokovnjak, ki opravlja etnološka raziskovanja, se imenuje etnolog (lahko tudi narodoslovec).
Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe, v kateri živimo. Ima izjemen pomen za oblikovanje naše kulturne in s tem tudi nacionalne identitete. Predmeti kulturne dediščine, najdeni na površju zemlje, pod njim ali v vodi, so naša skupna last.
Kulturno dediščino in vsakdanji način življenja ljudi v preteklosti raziskuje posebna veda, ki se imenuje etnologija. Strokovnjak, ki opravlja etnološka raziskovanja, se imenuje etnolog (lahko tudi narodoslovec).
ZANIMIVO
Predmete, ki so jih zbrali etnologi v Sloveniji, si lahko ogledamo v Slovenskem etnografskem muzeju.
Oglej si sliko in pojasni
• Prepoznaj kulturno dediščino na sliki.
• Sklepaj o njenem pomenu za slovensko nacionalno identiteto.
Varstvo in ohranjanje kulturne dediščine je zaradi splošne vrednosti v interesu vsake države in njenih prebivalcev. Varovanje kulturne dediščine je naloga vseh državljanov, strokovno ravnanje z njo pa izvajajo posamezne vede in njihovi strokovnjaki. Strokovno pomoč pri varovanju kulturne dediščine izvajajo posebne javne službe, na primer Zavod za varstvo kulturne dediščine. Skrb za svetovno dediščino usmerja mednarodna organizacija UNESCO.
Varstvo in ohranjanje kulturne dediščine je zaradi splošne vrednosti v interesu vsake države in njenih prebivalcev. Pri varovanju kulturne dediščine sodelujejo razne javne službe, na primer Zavod za varstvo kulturne dediščine. Skrb za svetovno dediščino usmerja mednarodna organizacija UNESCO.
ZANIMIVO
Med več kot 1000 znamenitostmi na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine so tudi štiri slovenske – dve naravni in dve kulturni.