Glasbila s tipkami
Klavir
Klavir je najbolj razširjeno glasbilo in ga najdemo v različnih glasbenih zvrsteh. Italijansko in angleško ime za klavir je pianoforte, kar pomeni tiho in glasno. Ime se nanaša na široke dinamične razsežnosti glasbila, ki lahko zveni nežno ali pa mogočno kot cel orkester.
Danes se srečujemo:
- z običajnim klavirjem, ki ima dve velikosti – večji je koncertni, manjši pa salonski, in
- s pianinom – pokončnim manjšim klavirjem, ki je primeren za stanovanja.
Glasbenika, ki igra na klavir, imenujemo pianist.
Klavir je najbolj razširjeno glasbilo in ga najdemo v različnih glasbenih zvrsteh
Danes se srečujemo:
- z običajnim klavirjem, ki ima dve velikosti,
- s pianinom – pokončnim manjšim klavirjem, ki je primeren za stanovanja.
Glasbenika, ki igra na klavir, imenujemo pianist.
Predhodnik klavirja sega že v čas pred 2500 leti (stari vek), ko so v stari Grčiji skonstruirali lesen zaboj z eno samo žico, ki so jo imenovali monokord (gr. mónos – eden, sam; hordé – struna). Glasbilo so uporabljali za zvočne poskuse. Različne tone so dobivali s premikanjem posebne lesene ploščice – kobilice, čez katero je bila napeta struna.
V starem in srednjem veku se je monokord izpopolnil in dobil več žic. Novo glasbilo so imenovali polikord (gr. polís – več). Opremili so ga s tipkami, mehaničnimi pripravami, ki so udarjale ob struno. V srednjem veku je domnevno nastal klavikord (lat. clavis – tipka), zanj so bili značilni kovinski jezički, ki so trzali strune.
Predhodnik klavirja sega že v stari vek, ko so v stari Grčiji skonstruirali lesen zaboj z eno samo žico, ki so jo imenovali monokord. V starem in srednjem veku se je monokord izpopolnil in dobil več žic. Novo glasbilo so imenovali polikord. Opremili so ga s tipkami, ki so udarjale ob struno. V srednjem veku je domnevno nastal klavikord, zanj so bili značilni kovinski jezički, ki so trzali strune.
Najneposrednejši predhodnik klavirja je čembalo, ki je bil do 19. stoletja, ko ga je po priljubljenosti izpodrinil klavir, zelo priljubljen. Po načinu igranja in obliki sta si glasbili precej podobni. Razlikujeta pa se v notranji zgradbi, zvoku in možnosti interpretacije z dinamiko (na čembalo lahko igramo le glasno in tiho, na klavir pa tudi naraščajoče in pojemajoče).
Glasbenika, ki igra na čembalo, imenujemo čembalist.
Najneposrednejši predhodnik klavirja je čembalo. Po načinu igranja in obliki sta si s klavirjem precej podobna. Razlikujeta pa po zvoku in možnosti interpretacije z dinamiko (na čembalo lahko igramo le glasno in tiho, na klavir pa tudi naraščajoče in pojemajoče).
Glasbenika, ki igra na čembalo, imenujemo čembalist.
Anekdota
Kako igrajo na dva klavirja skopuhi?
Pred ogledalom.
Orgle
Orgle so največje glasbilo na svetu, ki ga igra en sam človek. Po zgradbi pa so najbolj sestavljeno glasbilo. Zvoki nastajajo z iztiskanjem zraka skozi lesene oziroma kovinske cevi, ki se imenujejo piščali. Zrak dobivajo iz mehov, posebne mehanične naprave pa vzpostavljajo povezavo med piščalmi in klaviaturo.
Z orglami lahko ustvarimo najmogočnejši zvok izmed vseh glasbil. Mozart ga je zato upravičeno poimenoval kraljevsko glasbilo.
Glasbenika, ki igra na orgle, imenujemo organist.
Orgle so največje glasbilo na svetu, ki ga igra en sam človek. Zvoki nastajajo z iztiskanjem zraka skozi piščali. Zrak dobivajo iz mehov, posebne mehanične naprave pa vzpostavljajo povezavo med piščalmi in klaviaturo.
Z orglami lahko ustvarimo najmogočnejši zvok izmed vseh glasbil. Mozart ga je zato upravičeno poimenoval kraljevsko glasbilo. Glasbenika, ki igra na orgle, imenujemo organist.
Minuta za razmislek
Tipke na klavirju so črne in bele, a v duši nam zvenijo kakor milijon barv.
Maria Cristina Mena, mehiška pisateljica
V popularni glasbi in jazzu pogosto srečamo tudi elektronske orgle, ki so bile prvotno narejene za posnemanje zvoka cerkvenih orgel, pozneje pa so se razvile v inštrument z lastnim značilnim zvokom (npr. Hammondove orgle), ki je še danes nepogrešljiv sestavni del popularne in jazzovske glasbe.
V popularni glasbi in jazzu pogosto srečamo tudi elektronske orgle.
ZANIMIVOST
- Prve orgle, ki so jih imenovali vodne orgle oziroma hidravlis, je skonstruiral aleksandrijski inženir Ktesibij v 3. st. pr. n. št. in so najstarejše glasbilo s tipkami v zgodovini. Voda je bila pri tem glasbilu zelo pomembna, saj je prek ročne črpalke omogočala enakomeren dotok zraka v piščali.
- V mestu Zadar na hrvaški obali so tako imenovane morske orgle. Sestavlja jih skupina cevi, ki so nameščene pod marmornatimi stopnicami. Morski valovi ustvarjajo zračni tlak, ki
v ceveh sproža naključne, večinoma ubrane zvoke.
Harmonika
Leta 1821 je Christian Buschmann iz Berlina patentiral ročno eolino, ki je bila namenjena uglaševanju orgel in jo imamo za predhodnico harmonike.
Z imenom harmonika imenujemo vsa ročna glasbila, ki imajo kot zvočilo kovinske jezičke in posebno napravo za dovajanje zraka (meh).
Zvok dobimo z raztegovanjem meha, tonsko višino pa določimo s pritiskom tipke ali gumba na klaviaturi.
Glede na klaviaturo razlikujemo klavirsko in gumbno harmoniko.
Glasbenika, ki igra na harmoniko, imenujemo harmonikar ali harmonikaš in pa tudi akordeonist.
Z imenom harmonika imenujemo vsa ročna glasbila, ki imajo kot zvočilo kovinske jezičke in meh. Zvok dobimo z raztegovanjem meha, tonsko višino pa določimo s pritiskom tipke ali gumba na klaviaturi.
Glede na klaviaturo razlikujemo klavirsko in gumbno harmoniko.
Glasbenika, ki igra na harmoniko, imenujemo harmonikar ali harmonikaš.
Anekdota
Učitelj vpraša učenca: »Kaj meniš, katero glasbilo je najstarejše?«
»Gotovo harmonika. Ima največ gub,« odgovori učenec.
Sintetizator
Sintetizator je naprava, ki lahko pretvarja in obdeluje električne signale tako, da zvenijo podobno kot toni, ki jih dobimo z običajnimi glasbili. Sintetiziran zvok pa lahko zveni tudi popolnoma drugače kot naravni zvoki, saj sintetizator omogoča ustvarjanje novih, do zdaj še neslišanih zvočnih svetov, ki jih s pridom uporablja tudi filmska industrija.
Moderni sintetizatorji imajo pogosto klaviaturo, zato spominjajo na električni klavir ali orgle.
Sintetizator je naprava, ki lahko pretvarja in obdeluje električne signale tako, da zvenijo podobno kot toni, ki jih dobimo z običajnimi glasbili. Sintetizator pa omogoča tudi ustvarjanje novih, do zdaj še neslišanih zvočnih svetov, ki jih s pridom uporablja tudi filmska industrija.
ZANIMIVOST
Klavir bi lahko primerjali s človeškim telesom, saj potrebuje skladno delovanje neštetih delov, da proizvede zvok, po katerem je tako znan. Gre za 7500 delov, če smo natančni. Če vsi deli ne delujejo pravilno, se lahko zgodi, da klavir ne more proizvesti zvoka.
Glasbena ustvarjalnica
Nihanje
Potrebuješ:
– klavir ali pianino
– piščalko
– kitaro
– dve enaki manjši steklenici ali plastenki z navojem in širokim grlom
Naredi, opazuj in poslušaj:
Odpri pokrov klavirja ali pianina in drži pedal, ki podaljša ton.
Igraj na piščal in jo približaj strunam klavirja. Ali katera izmed strun zaniha?
Nalogo ponovi z brenkanjem na različne strune kitare. Kateri toni oziroma
strune na klavirju nihajo tokrat?
Zakriči v strune klavirja. Kaj se zgodi?
Drži odprtino steklenice oziroma plastenke blizu ušesa. Sošolec naj stoji
dva koraka od tebe in prepihuje odprtino druge steklenice ali plastenke,
da dobi žvižgajoč zvok. Kaj slišiš v svoji steklenici ali plastenki?