Človeški glas ali vokal
Lahko rečemo, da je človeški glas ali vokal prvotno in najstarejše glasbilo.
Nastanek človeškega glasu je povezan z glasilkama, razpetima v grlu. Z njima ustvarjamo zvoke, kot so govor, petje, smejanje, jokanje, kričanje … Za nastanek glasu sta potrebna tok zraka iz pljuč, ki zaniha glasilki, ter resonančno telo (lobanjske kosti, žrelo ter ustna in nosna votlina), ki ton okrepi. Med mirovanjem sta glasilki odprti, pri petju pa se napneta in ustvarita ožino, skozi katero prehaja zrak in ju zaniha.
Človeški glas ali vokal je najstarejše glasbilo. Za nastanek glasu so potrebni glasilki, tok zraka iz pljuč, ki ju zaniha in resonančno telo, ki ton okrepi. Z glasom lahko ustvarjamo zvoke kot so govor, petje, smejanje, jokanje, kričanje …
RESONANČNO TELO
je prostor, kjer se zvok okrepi. Pri vokalu je to žrelo, ustna in nosna votlina, pri glasbilih pa njihov največji sestavni del.
Višina glasu je odvisna od napetosti glasilk ter njihove dolžine in debeline. Ženske glasilke so krajše in tanjše kot moške, zato imajo ženske tudi višje glasove. Razlike med ženskimi in moškimi glasovi pogojujejo različne glasovne obsege.
- Pri ženskah v osnovi ločimo sopran, mezzosopran in alt.
- Pri moških pa tenor, bariton in bas.
Običajni obseg človeškega glasu je med eno in dvema oktavama, pri šolanih pevcih pa obsega do pet oktav.
Višina glasu je odvisna od glasilk. Ženske glasilke so krajše in tanjše kot moški, zato imajo ženske višje glasove. Ločimo različne glasovne obsege.
- Pri ženskah ločimo sopran, mezzosopran in alt.
- Pri moških pa tenor, bariton in bas.
Med puberteto, ki se začne večinoma med 9. in 12. letom, se pri dečkih glasovna lega bistveno zniža, pojavijo pa se lahko tudi hrapavost glasu in nekontrolirani prestopi iz ene glasovne lege v drugo (iz otroškega v moški obseg in obratno). Temu pojavu rečemo mutacija (lat. mutatio – sprememba).
Pri deklicah spremembe glasu v puberteti niso tako očitne, glas se jim zniža le za tri ali štiri cele tone.
Petje je glasbeno izražanje z glasom. Šolani pevci opravijo izobraževanje v pevskih šolah, ki jih vodijo priznani pevci. Najvišjo pevsko izobrazbo pri nas pridobimo na Akademiji za glasbo, kjer študirajo bodoči pevci solisti. Nešolani pevci zaupajo svojemu naravnemu talentu.
Umetnika, ki dovršeno obvlada tehniko svojega glasu ali glasbila, imenujemo virtuoz.
Med puberteto se pri dečkih glasovna lega zniža. Temu pojavu pravimo mutacija. Pri deklicah spremembe glasu niso tako očitne.
Petje je glasbeno izražanje z glasov. Poznamo šolane in nešolane pevce. Pevci se šolajo v pevskih šolah. Najvišjo izobrazbo pri nas lahko pridobimo na Akademiji za glasbo.
Umetnika, ki dovršeno obvlada tehniko svojega glasu ali glasbila, imenujemo virtuoz.
Petje, ki ga slišiš na posnetku št. 10, imenujemo grleno petje. To je poseben način petja z neobičajnim oblikovanjem (artikulacijo) glasov v žrelu in grlu.
Petje, ki ga slišiš na posnetku št. 10, imenujemo grleno petje.
V zadnjih letih je kot izvedba izvirno inštrumentalnih skladb popularno oponašanje glasbil z glasom. Mnoge glasbene skupine izvajajo vso glasbo brez inštrumentalne spremljave, kar imenujemo a cappella. Posebna vrsta oponašanja glasbil z glasom, predvsem tolkal, je tako imenovani beatbox.
Mnoge glasbene skušine izvajajo vso glasbo brez inštrumentalne spremljavo, kar imenujemo a cappella. Oponašanje glasbil z glasom, predvsem tolkal, imenujemo beatbox.
Minuta za razmislek
Besede nam vzbujajo misli, glasba občutke. Ob pesmi misli začutimo.
E. Y. Harburg, ameriški pisec besedil za skladbe
Glasbena ustvarjalnica
Razmisli o zvokih, ki jih lahko izvajaš, na primer petje, kašljanje, kričanje, oponašanje raznih glasov – siren, glasbil ... Posamezne glasove označi z različnimi neglasbenimi simboli (krožci, vijugami, pikami, trikotniki …). Razvrsti jih tako, da boš z njimi pripovedoval/-a svojo zvočno zgodbo.