V kraljestvu živali – vretenčarji

V skupino vretenčarjev sodijo ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci. Pri večini je notranje ogrodje sestavljeno iz kosti in hrustanca. Osrednjo oporo telesu daje hrbtenica. Zgrajena je iz različnega števila vretenc, zato je gibljiva. Telo vretenčarjev je oblikovano v glavo, trup in rep, večina jih ima dva para okončin.

Ribe živijo v morjih in celinskih vodah. Njihova telesna temperatura je odvisna od temperature vode, v kateri živijo. Njihovo telo je oblikovano tako, da lažje drsijo skozi vodo. Pri plavanju si pomagajo s plavutmi. Dihajo s škrgami. Njihova koža je pokrita z luskami.

Pri večini vrst samice v vodo odložijo ikre, ki jih samci oplodijo; tak način parjenja imenujemo drstenje. Iz iker se razvijejo mlade ribe. Ribe rastejo vse življenje.

Večina dvoživk za svoj razvoj potrebuje vodno okolje. Odrasle živali večinoma dihajo prek sluzaste kože in s pljuči. Dvoživke se tudi levijo, njihova telesna temperatura pa je odvisna od okolja. V koži imajo lahko strupne žleze. Imajo dva para okončin.

Zaradi poseganja človeka v naravo in izginjanja življenjskih prostorov je v Sloveniji dvoživk vedno manj. Živalskim vrstam, pri katerih število osebkov upada, pravimo ogrožene vrste. Dvoživke so zelo občutljive za škropiva, ki jih uporabljamo v kmetijstvu. Veliko jih pogine na cestah, ko jih med selitvami iz prezimovališč na mrestišča in obratno povozijo avtomobili. Dvoživke lovijo tudi ljudje za hrano, čeprav je to prepovedano.

Plazilci imajo suho, z luskami pokrito kožo. Zanje je značilna levitev. Dihajo s pljuči. Imajo nestalno telesno temperaturo, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura odvisna od temperature okolja. Ko se ohladi, otrpnejo. Večina vrst živi v vročih tropskih predelih.

Večina plazilcev se razmnožuje z jajci, nekateri pa so tudi živorodni. To pomeni, da kotijo žive mladiče.

Med plazilce uvrščamo želve, krokodile, aligatorje, varane, kuščarje in kače. Nekateri živijo v vodi, drugi v puščavah, nekateri imajo štiri okončine, drugi pa nobene.

Za ptiče so značilni kljun, s perjem pokrito telo in zadnje okončine z luskami. Dihajo s pljuči. Imajo stalno telesno temperaturo. Mladiči se izležejo iz jajc.

Oblika kljuna je prilagojena načinu prehranjevanja. Nekatere ptice se prehranjujejo s semeni rastlin, druge z žuželkami, tretje lovijo večje živali, nekatere vrste pa so vsejede.

Tudi okončine so oblikovane glede na način gibanja (plavalna kožica race, plezalni kremplji žolne …).

Tudi za sesalce je značilna stalna telesna temperatura. Samice večine vrst kotijo žive mladiče. Izjema je kljunaš, ki vali jajca. Mladiči pri materi sesajo mleko, ki nastaja v mlečnih žlezah.

Telo sesalcev je pri večini vrst zgrajeno iz glave, trupa s štirimi okončinami in repa. Nekateri deli telesa so lahko pri različnih živalih zakrneli. Človek ima na primer zakrnel rep – trtico. 

Dihajo s pljuči. Telo pokriva dlaka.

Okončine so različno oblikovane. Pri kitih so na primer oblikovane v plavuti, pri netopirjih pa v prhuti. Še vedno imajo enako zgradbo kot na primer pri krtu, ki ima sprednje noge prilagojene za kopanje, ali pa pri konju, ki stoji le na enem prstu.

Razvitost čutil je odvisna od življenjskega prostora, v katerem živijo. Morske in jamske živali imajo običajno slabše razvit vid, sluh pa je slabše razvit pri talnih živalih. Pri plenilcih je pogosto dobro razvit voh.