V kraljestvu živali – nevretenčarji

Znanstveniki so doslej opisali okrog 1,5 milijona živalskih vrst, a to še ni dokončna številka. Predvsem v tropskih pragozdovih še vedno odkrivajo nove vrste. Ocenjujejo, da je na Zemlji še nekajkrat toliko različnih vrst živih bitij.

Živalske vrste bi lahko razdelili na dve večji skupini, in sicer na nevretenčarje in vretenčarje.

Nevretenčarji so živali, ki nimajo notranjega ogrodja iz kosti. Večje skupine nevretenčarjev so na primer mehkužci, kolobarniki in členonožci.

Mehkužci

Mehkužci so tako poimenovani zaradi mehkega telesa, ki ga lahko obdaja zunanje ogrodje. Mednje uvrščamo školjke, polže in glavonožce. Živijo na kopnem in v vodi.

Školjke in polži se med seboj razlikujejo med drugim po tem, da imajo školjke dvodelno lupino, polži pa enodelno.

Predstavniki glavonožcev so hobotnice, sipe in lignji.
Ti imajo ostanek lupine v notranjosti telesa.
Hobotnice imajo lupino popolnoma zakrnelo.

Kolobarniki

Kolobarniki so živali, ki imajo telo razdeljeno na člene – kolobarje. V to skupino uvrščamo deževnike in pijavke.

Deževniki živijo v tleh, kjer delajo rove in rahljajo prst. Imajo raznoliko prehrano, med drugim se prehranjujejo z odpadlim listjem in s travo. Neprebavljene snovi izločijo na površje zemlje kot glistine, ki so pomembne za gnojenje tal.

Večina pijavk je zajedavskih in se prehranjujejo s krvjo živali, lahko tudi človeka. Živijo v stoječih in počasi tekočih vodah. V preteklosti so jih uporabljali v medicini za redčenje krvi.

Členonožci

Med členonožce med drugim uvrščamo pajkovce, rake in žuželke. Premikajo se s členjenimi okončinami. Vsem je skupno zunanje ogrodje, ki se imenuje hitinjača. Hitinjača ne raste s telesom. Ko je živali pretesna, zleze iz nje, pod njo pa je že zrastla nova. To imenujemo levitev. Sprva je nova hitinjača mehka, da žival lahko raste, kmalu pa otrdi.

Pajkovci

Med pajkovce uvrščamo ščipalce, suhe južine, pršice in pajke.

Telo pajkovcev sestavljajo glavoprsje, zadek in štirje pari hodilnih okončin. Dihajo s posebnimi cevkami, ki se imenujejo vzdušnice.

Pajki se prehranjujejo z manjšimi členonožci, ki jih ujamejo v svoje mreže. Plen z vbodom najprej zastrupijo in vanj spustijo snovi, ki notranje organe razgradijo, potem pa iz njega posesajo prebavljeno mehko notranjost.

Številne pršice živijo v naših domovih. Ostanki njihovih mrtvih teles so sestavni del hišnega prahu.
Med pršice uvrščamo tudi klope, ki jih najpogosteje povezujemo z nevarnimi boleznimi. Pri nekaterih vrstah klopov sesajo kri le samice. Med sesanjem gostiteljeve krvi lahko vanjo prenesejo bakterije in viruse ter tako prenašajo bolezni. Pri okuženem osebku se s časom pojavi bolezensko stanje.

Raki

Večina rakov živi v vodi. Njihova telesa so zgrajena iz glavoprsja in členjenega zadka. Dihajo s škrgami.

V potokih in rekah živijo potočne postranice, tam najdemo tudi potočne rake, ki so zelo občutljivi na količino kisika v vodi.

Vodne bolhe so raki milimetrskih velikosti.

Vitičnjaki, rakovice, jastogi in rarogi so morske živali. Jastogi in rakovice imajo prvi par oprsnih okončin spremenjen v močne klešče.

Žuželke

Žuželke so po številu vrst največja živalska skupina na Zemlji.

Telo žuželk je sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Na oprsju imajo tri pare členjenih okončin. Večina žuželk ima krila. Dihajo s posebnimi cevkami, ki se imenujejo vzdušnice.