V kraljestvu rastlin – rastline s cvetovi

Glavni namen barvitosti cvetov, prijetnih vonjav in raznolikih oblik je privabljanje opraševalcev. To so predvsem žuželke, kot so metulji, čebele in čmrlji, opraševalci pa so lahko tudi druge živali. Te rastline imenujemo žužkocvetke.

Vse rastline pa nimajo barvitih cvetov in vseh ne oprašujejo živali. Tak primer so trave. Trave so vetrocvetke, saj se cvetni prah prenaša z vetrom. Obstajajo pa tudi rastline, pri katerih voda pomaga pri prenosu cvetnega prahu, taka je na primer morska trava.

Opraševalci prenesejo cvetni prah s prašnikov enega cveta na pestič drugega cveta. To imenujemo oprašitev. Oprašitvi sledi oploditev. Iz cveta se razvije seme. Pri nekaterih rastlinah so semena prosta, pri drugih pa so znotraj plodov.

Semena se razširjajo na več načinov. Nekatera raznašajo živali, druga veter ali voda, tretja se razširjajo s pokom.

Steblo nekaterih rastlin odebeli in oleseni. Imenujemo jih lesnate rastline.
To so večinoma drevesa in grmi. Olesenelo steblo se imenuje deblo in je pokrito z lubjem.

Drevesa se med seboj razlikujejo po lubju, listih in plodovih. Ločimo iglavce in listavce.

Iglavce prepoznamo po iglicah – to so ozki, čvrsti koničasti zeleni listi. V glavnem so zimzeleni, le macesen pozimi odvrže iglice. Naši najpogostejši iglavci so: smreka, jelka, več vrst borov, macesen, tisa …

Smreka ima temnozelene, trde in bodeče iglice. Lubje je razbrazdano, rdečkaste barve, pod njim je smola. Cvetovi so združeni v socvetja v obliki storža. Ko dozorijo, olesenijo. Smrekov les uporabljajo za izdelavo pohištva in papirja.

Bor se razlikuje od smreke po iglicah, ki so v šopih po 2 do 7 na poganjkih. Poznamo več vrst bora: rdeči, črni, rušje … Lubje rdečega bora je rdečkasto, storži so običajno manjši od smrekovih, ni pa nujno. Borov les uporabljajo predvsem v pohištveni industriji.

Macesen je naš edini iglavec, ki jeseni odvrže vse iglice. Na kratkih poganjkih so gosti šopi nežnih zelenih iglic. Storži so majhni. Les je zelo cenjen, ker je odporen proti vlagi. Obdelava je precej zahtevna zaradi trdote lesa in velike količine smole.

Listavci so drevesa, ki imajo večje in mehkejše zelene liste. Naši najpogostejši listavci so: bukev, hrast, lipa, pravi kostanj, javor, gaber …

Bukev je pri nas najbolj razširjeno drevo. Lubje je gladko in sivo. Listi so ovalni, z valovitim listnim robom, ki ni nazobčan. Bukovi cvetovi so enobarvni. Iz oprašenih ženskih cvetov se razvijejo plodovi, ki jih imenujemo žir. Z njimi se hranijo prašiči, veverice, šoje in polhi. Bukov les je trd in gost. Je zelo dobro kurivo.

Hrastovi listi so pernato deljeni, listni rob je v obliki valov. Lubje je sivo, v mladosti gladko, kasneje pa razpoka. Iz oprašenih cvetov se razvijejo plodovi, ki jih imenujemo želod. Z njim se hranijo mnoge gozdne živali. Hrastov les je trd in ga uporabljamo za izdelavo stavbnega pohištva, plovil, sodov, parketa.

Lipo največkrat vidimo na dvoriščih kmetij, na vaških trgih, ob gostiščih, v parkih, kjer s svojo mogočno krošnjo dela senco. Podobna vrsta je lipovec. Lubje je sivorjavo. Listi so srčaste oblike in na robu drobno nazobčani. Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški s pecljem, ki se konča s krilcem. Lipov les je mehak in ga uporabljamo za rezbarjenje in kiparjenje.

Grmi so običajno nižji od dreves. Nimajo enega glavnega stebla (debla), ampak več olesenelih tanjših stebel. Naši najpogostejši grmi so: šipek, leska, črni trn, robida, brin …
Grme najlažje prepoznamo po listih in cvetovih, včasih pa tudi po plodovih. Večinoma rastejo na gozdnih robovih, v parkih in na vrtovih.

Šipek ima rožnate cvetove in ostre trne. Dozoreli plodovi so živo rdeči. So hrana za ptice in druge živali. Najpogosteje jih uporabljamo za pripravo čajev in marmelad.

Leska ima srčaste liste, ki se razvijejo, ko leska odcveti. Moška socvetja – mačice – visijo na dolgih pecljih. Ženski cvetovi so majhni, okrogli in imajo rdeče lepljive brazde. Po oploditvi se iz njih razvijejo plodovi – lešniki, ki vsebujejo veliko maščob. Z njimi se hrani veliko živali. Veverice jih shranjujejo za zimo. Ljudje jih uporabljamo za pripravo slaščic.

Črni trn je grm z dolgimi, ostrimi stebelnimi trni. Cvetovi so beli, plodovi pa okrogle modre jagode – trnulje, ki jih lahko predelamo v marmelado ali sok. Liste nekateri uporabljajo za čaj.