Razvoj živih bitij

Znanstveniki domnevajo, da se je življenje na Zemlji postopoma razvilo pred več milijardami let v morju, ki je bilo drugačno od današnjega. Prva živa bitja so bili preprosti enoceličarji. Zgrajeni so bili torej iz ene same celice.

V morju so se postopoma razvijale prve rastline – alge. V okolje se je sproščal kisik.

V milijonih let so se celice spreminjale, postajale bolj zapleteno zgrajene in se združevale. Prvotna večcelična živa bitja so bila zelo nenavadnih oblik in brez ogrodja. Podobna so bila današnjim spužvam ali ožigalkarjem.

Kasneje so se začela pojavljati živa bitja, ki so imela vedno bolj zapleteno telesno zgradbo. Pri nekaterih se je pojavilo notranje in zunanje ogrodje.

Nekatera bitja so postajala sčasoma vedno manj odvisna od vodnega okolja in so lahko preživela tudi na kopnem. Živalim so se spremenile okončine, ki so jih uporabljale pri gibanju (hodilne okončine, peruti), in pljuča, ki so jim omogočila dihanje na kopnem.

Živa bitja so bila vse bolj raznovrstna, s tem pa tudi različno uspešna v iskanju hrane, bivališča in spolnega partnerja.

Človek se je pojavil šele pred približno 6 milijoni let, ko se je razvil iz zadnjega skupnega prednika človeka in šimpanza.

Okamneli ostanki ogrodij ali odtisi živih bitij (fosili) in primerjava njihove zgradbe nam pričajo o tem, da se živa bitja skozi čas razvijajo in izumirajo. Kadar pogine zadnji osebek neke vrste, vrsta izumre. Tako izumirajo vrste tudi danes.

V preteklosti se je zgodilo več množičnih izumrtij, ko so izumrle večje skupine živali, tudi dinozavri. Zadnji veliki dinozavri so živeli pred 65 milijoni let.

Danes na Zemlji živijo rastline, živali in druga živa bitja, ki jih nekoč ni bilo. Planet Zemlja se namreč skupaj z živimi bitji vseskozi spreminja. Spreminjanje živih bitij skozi čas je ena izmed temeljnih značilnosti življenja.