Gibamo se po različnih površinah
Gibanje je odvisno tudi od površine. Za tek in hojo so najprimernejše gozdne in travniške steze.
Če se želimo peljati s kolesom, z rolerji ali z vozilom, je bolje, da so površine asfaltirane, betonirane ali tlakovane. Vožnja po taki podlagi je namreč udobnejša. Tudi so primerne za vožnjo s kolesi in z vozili, vendar vožnja ni tako udobna. V mestih pešci hodijo po pločnikih, kolesarji vozijo po kolesarskih stezah, vozila po cestah. Cestišča so različna, od magistralnih cest do avtocest.
Kolesarjenje čez drn in strn je zelo »tresav« šport. Na vsakem kamnu in korenini kolo poskoči. Čeprav teren ni gladek, so hitrosti lahko zelo velike. Ti kolesarji uporabljajo posebne obleke in ščitnike.
Kadar se dva hrapava predmeta drgneta drug ob drugega, gibanje ovira pojav, ki ga imenujemo trenje. Čim manjše je trenje med dvema površinama, tem lažje drsita druga ob drugi. Smuči in drsalke lažje drsijo po ledu kot po mokrem snegu.
Vprašanja
- Katere vrste površin so primerne za vožnjo s kolesom?
- Kdaj je trenje večje, na gladkih ali hrapavih površinah?
- Zakaj gradnja avtocest negativno vpliva na življenje različnih živali? Navedi primere in predlagaj rešitve.
Ponovim
- Površine za gibanje so različne. Za hojo in tek so primerne gozdne steze, za vožnjo s kolesom, z rolerji ali vozili pa betonirana in asfaltirana cestišča.
- Med dvema površinama, ki sta hrapavi, prihaja do trenja. Bolj kot sta hrapavi, težje drsita druga ob drugi.