S čutili sprejemaš dražljaje iz okolice
Kako spoznavaš svet okoli sebe? Gledaš, poslušaš, vohaš, okušaš in tipaš. Oči, ušesa, nos, jezik in koža so glavni organi zaznavanja. Različne čutnice sprejemajo različne dražljaje: svetlobo, zvok, vonj, okus, dotik, bolečino, temperaturo … Ti dražljaji se po živcih prenesejo do središč v možganih, kjer se obdelajo in prevedejo v sporočilo.
Kako vidiš?
Oko je organ vida, na katerega so pritrjene mišice, ki omogočajo obračanje v različne smeri. Oči so spredaj zaščitene z vekami, solze pa jih ves čas vlažijo. Oči varujejo tudi trepalnice in obrvi. Pri očesu je dražljaj svetloba, sporočilo pa je slika, ki nastane v možganih.
Svetloba iz okolice pride v oko skozi zenico. Zenica je odprtina v očesu, ki svetlobo skozi lečo prepušča v notranjost očesa. Obdaja jo šarenica – obarvani del očesa. Kakšne barve je šarenica, je odvisno od količine barvila v njej. V notranjosti očesa na mrežnici nastane pomanjšana in obrnjena slika. Svetloba vzdraži čutnice, ki informacijo o dražljaju pošljejo po vidnem živcu naprej do možganov. Ker imaš par oči, dobijo možgani dve sliki, zato vidiš globinsko.
Kako slišiš?
Uhelj (zunanji del ušesa) zbere zvočne valove in jih usmeri po sluhovodu do bobniča. Ta zaradi zvoka zaniha. Tresljaji se prenesejo na tri slušne koščice, od tam pa na tekočino v ušesnem polžu.
V notranjosti polža je na tisoče čutnic. Te se ob tresljajih vzdražijo. Informacija o zvoku se po slušnem živcu prenese v možgane, kjer se prevede v sporočilo, zato se zaveš, kaj slišiš.
Dve ušesi imaš z razlogom. Možgani sočasno obdelajo dražljaje iz obeh in sporočila prevedejo tako, da določijo, iz katere smeri prihaja zvok. To je ključno za orientacijo v prostoru.
Kako vohaš in okušaš?
S čutnicami v nosu zaznavaš snovi v zraku. Pravimo, da vohaš. Različne jedi okusiš, ker se snovi raztopijo v tekočini. Pri mehčanju snovi pomaga tudi slina. Te snovi zaznajo čutnice na jeziku.
Voh pomaga okusu določiti vrsto hrane. Kadar imaš zamašen nos, tudi okušaš slabše. Pri okusu in vohu dražljaj pomenijo snovi, ki jih čutnice zaznajo. Ko dražljaj o nekem vonju ali okusu živci prenesejo v možgane, vonj oziroma okus prepoznaš.
Kako tipaš, zaznavaš bolečino in temperaturo?
Pri kopanju dojenčka temperaturo vode preverimo z notranjo stranjo zapestja ali s komolcem. Ali veš, zakaj? Koža prekriva celotno telo in je naš največji organ. Notranjost telesa ščiti pred vplivi iz okolja. V koži so čutnice za tip, čutnice za zaznavanje toplote in mraza ter čutnice za bolečino. Zaradi občutljivosti čutnic za tip se zaveš ostrine trna ali mehkobe mačje dlake.
Vprašanja
- Naštej človeška čutila.
- Kaj je zenica?
- Zakaj bobnič zaniha?
- Navedi, kaj vse zaznavamo s kožo.
- Kaj pomeni trditev »Z očmi gledamo, z možgani vidimo«?
- Zakaj zjutraj že na daleč zavohaš sveže pečen rogljiček, kruha, namazanega z maslom, pa ne?
Ponovim
- Čutila so kot most med okoljem ter notranjim doživljanjem in zaznavanjem. Gledamo z očmi, poslušamo z ušesi, vohamo z nosom, okušamo z jezikom, dotike zaznavamo s kožo, z njo zaznavamo tudi toploto, mraz in bolečino.
- Čutila so sprejemniki dražljajev, ki jih prek živcev pošiljajo v možgane. Možgani jih prevedejo v sporočila, ki se jih lahko zavemo.