Samostojna Slovenija
KLJUČNE BESEDE:
- slovenska pomlad
- majniška deklaracija
- prve večstrankarske volitve
- Demokratična opozicija Slovenije – Demos
- plebiscit o osamosvojitvi
- razglasitev samostojnosti
- vojna za Slovenijo
- mednarodno priznanje
- ustava
Slovenska pomlad
Politično dogajanje v Sloveniji konec 80. let označujemo z nazivom »slovenska pomlad«.
Iz različnih društev in gibanj so v drugi polovici 80. let nastale razne zveze, iz teh pa v letu 1989 prve politične stranke.
Spremembe so se dogajale tudi v Zvezi komunistov Slovenije. Pod vodstvom predsednika predsedstva centralnega komiteja Milana Kučana je priznala civilno družbo in polagoma pristala na uvedbo večstrankarskega sistema.
ZANIMIVO
Prva politična zveza – Slovenska kmečka zveza – je bila ustanovljena 12. maja 1988; prva prava opozicijska stranka – Slovenska demokratična zveza – pa je bila ustanovljena 11. januarja 1989.
Majniška deklaracija
Ob okrepljenem odporu do jugoslovanske oblasti so združena društva in zveze, člani civilne družbe, maja 1989 javno predstavili temeljni program demokratične opozicije v Sloveniji – majniško deklaracijo. Prebereš jo lahko v spodnjem viru.
»Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo:
1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;
2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;
3. /…/ [je] slovenska država lahko utemeljena le na: spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotovila duhovno in gmotno blaginjo /…/.«
Preberi vir in pojasni
• Za kakšno prihodnost Slovencev se je zavzela deklaracija?
• Sklepaj, kakšen je bil odziv Slovencev in jugoslovanskih oblasti nanjo.
• Argumentiraj, ali je bilo poimenovanje majniška naključno ali ne.
Majniška deklaracija je zahtevala:
• spoštovanje človekovih pravic in svoboščin,
• uvedbo demokracije,
• suvereno slovensko državo, ki naj samostojno odloča o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi nove Evrope.
Prve večstrankarske volitve
Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, na katerih so državljani volili predsednika in člane predsedstva ter poslance v skupščini.
Novonastale stranke so se pred volitvami povezale v Demokratično opozicijo Slovenije – DEMOS.
Za predsednika predsedstva je bil na volitvah izvoljen Milan Kučan (predsednik Zveze komunistov Slovenije), večino glasov v skupščini pa je dobil Demos (55 %).
Med strankami Demosa so največ glasov dobili Slovenski krščanski demokrati in njihov predsednik Lojze Peterle je postal predsednik vlade. Za predsednika skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar.
Osamosvojitev Slovenije
Demosova vlada je pripravila program, ki se je zavzemal za:
• demokratizacijo,
• korenito reformo slovenske družbe in
• preobrazbo Jugoslavije v .
Vse ostrejši spor z jugoslovanskimi oblastmi je okrepil željo po slovenski samostojnosti.
Julija 1990 je Demosova vlada sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, s katero je prevzela vso oblast nad svojim ozemljem. Zvezni zakoni na slovenskem ozemlju niso več veljali.
Sledili so številni ukrepi, s katerimi je Slovenija uveljavila suverenost, na primer določanje vojaškega roka je prešlo v pristojnost Slovenije, prav tako pristojnost nad teritorialno obrambo, začele so se priprave na izdajo lastnega denarja in plebiscit o osamosvojitvi.
Demosova vlada je pripravila program, ki se je zavzemal za:
• demokratizacijo,
• korenito reformo slovenske družbe in
• preobrazbo Jugoslavije v konfederacijo.
Vse ostrejši spor z jugoslovanskimi oblastmi je okrepil željo po slovenski samostojnosti.
DEMOS-ova vlada je z Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije prevzela oblast nad svojim ozemljem; začele so se priprave na plebiscit o osamosvojitvi.
ZANIMIVO
Poleti 1990 se je prvič javno spregovorilo o možnosti uvedbe novega slovenskega denarja.
»Izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe v skladu z /…/ amandmajem k ustavi Republike Slovenije /…/ razglaša Skupščina Republike Slovenije suverenost Republike Slovenije.«
Preberi vir in pojasni
• Kaj je določala Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije?
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Udeležba je bila visoka, podpora osamosvojitvi pa zelo prepričljiva.
Po plebiscitu je slovenska oblast začela priprave na osamosvojitev.
• Sprejeti so bili nekateri temeljni državni zakoni (Zakon o Banki Slovenije, Zakon o državljanstvu itd.).
• Največja pozornost je bila namenjena obrambi Slovenije in nadzoru njenih meja, saj so številni med JLA (Jugoslovansko ljudsko armado) in TO () nakazovali, da se JLA ne bo sprijaznila s slovensko osamosvojitvijo.
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Udeležba je bila visoka, podpora osamosvojitvi pa zelo prepričljiva.
Slovenska oblast je nato začela priprave za osamosvojitev. Incidenti med TO in JLA so tedaj že nakazovali na vojaški spopad.
ZANIMIVO
Plebiscita se je udeležilo 93,2 % volivcev, za samostojnost se jih je izreklo 88,2 %.
Skupščina Slovenije je 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila 26. junija 1991.
Vojna za Slovenijo
Naslednje jutro po razglasitvi samostojnosti (27. junija) so slovensko ozemlje napadle enote JLA, s čimer se je začela vojna za Slovenijo.
Predsedstvo Republike Slovenije je TO in policiji ukazalo, naj zavarujejo in branijo pomembne objekte in ovirajo prodiranje JLA. Teritorialna obramba je blokirala vojašnice in s tem preprečila, da bi JLA izvedla hiter napad.
Po dveh dneh so slovenske enote prešle v protinapad in po vsej Sloveniji začele napadati zasedene mejne prehode, vojašnice in druge objekte JLA.
Oglej si videoposnetek in pojasni
• Katera čustva lahko razbereš z obrazov mož in fantov Zreške čete?
• Razmisli, kako bi se na negotove okoliščine odzval sam, če bi se znašel v podobnem položaju.
ZANIMIVO
Vojna za Slovenijo velja za prvi oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
ZANIMIVO
• JLA je imela v Sloveniji približno 22.300 vojakov, slovenska teritorialna obramba pa 16.000 pripadnikov, med vojno se je njihovo število povečalo na 35.200.
• Vojna je zahtevala 76 žrtev, 45 na strani JLA, 19 na slovenski strani in 12 med tujimi državljani.
Vlada in predsedstvo sta o svojih sklepih, napadih JLA in obrambi teritorialne obrambe zelo dobro obveščala slovensko in tujo javnost. Vojni prizori so močno vplivali na mnenje evropske javnosti.
Oglej si slike in pojasni
Primerjaj opremo slovenske teritorialne obrambe z opremljenostjo JLA.
Vojni prizori so močno vplivali na mnenje evropske javnosti. Evropski politiki, ki so pred vojno nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so začeli pritiskati na Beograd, da preneha z vojno.
Pod pokroviteljstvom Evropske unije sta Slovenija in SFRJ 7. julija 1991 podpisali brionsko deklaracijo, s katero sta se dogovorili o ustavitvi sovražnosti.
• Slovenija je »zamrznila« uresničevanja slovenske neodvisnosti za 3 mesece.
• SFRJ je 3. julija končala vojne spopade in enote JLA so se umaknile v vojašnice.
Oktobra istega leta (v noči s 25. na 26. oktober) so enote JLA odšle iz Slovenije.
Vojni prizori so močno vplivali na mnenje evropske javnosti. Pod pokroviteljstvom Evropske unije sta Slovenija in SFRJ 7. julija 1991 podpisali brionsko deklaracijo, s katero sta se dogovorili o ustavitvi sovražnosti. Slovenija je »zamrznila« uresničevanja slovenske neodvisnosti za 3 mesece.
Oktobra istega leta (v noči s 25. na 26. oktober) so enote JLA odšle iz Slovenije.
Mednarodno povezovanje Slovenije
Po razglasitvi samostojnosti je bila prva naloga Slovenije mednarodno priznanje.
Nekaj držav je Slovenijo priznalo že takoj po osamosvojitvi (Hrvaška, Estonija, Latvija, Litva itd.). Decembra 1991 so jo priznale tudi Nemčija, Švedska in Islandija. Januarja 1992 so jim sledili Sveti sedež (Vatikan) in države Evropske skupnosti, februarja 1992 Rusija in aprila 1992 ZDA.
Po mednarodnem priznanju si je Slovenija prizadevala za vključitev v različne evropske in mednarodne povezave.
• 22. maja 1992 je postala članica organizacije OZN.
• 14. maja 1993 je postala članica Sveta Evrope.
• 29. marca 2004 je postala članica organizacije NATO.
• 1. maja 2004 se je priključila Evropski uniji.
• 27. maja 2010 je Slovenija postala članica organizacije OECD.
ZANIMIVO
Slovenija je kot prva izmed novo pridruženih članic EU za pol leta (od 1. januarja do 30. junija 2008) prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije.
Slovenija po osamosvojitvi
Gospodarski razvoj
Slovensko gospodarstvo je bilo po osamosvojitvi v težkem položaju. Inflacija je bila zelo visoka, življenjska raven prebivalcev negotova.
Vlada je uveljavila novo gospodarsko politiko, ki je pomenila usmeritev v tržno gospodarstvo in so jo na začetku zaznamovali uvedba lastne valute (tolarja), denacionalizacija in privatizacija.
Zaradi spremembe gospodarskega sistema, zastarele tehnologije in izgube jugoslovanskega trga so po osamosvojitvi propadla mnoga industrijska podjetja. Sledila je globoka gospodarska kriza, ki je najnižjo točko dosegla leta 1993, ko je bila brezposelnost najvišja.
V drugi polovici 90. let je sledilo obdobje gospodarske rasti, ki so jo spodbujali ugodno gospodarsko stanje v svetu, privatizacija in tuji kapital, ki je omogočil odpiranje novih obratov. Z gospodarsko rastjo se je zvišala življenjska raven prebivalcev ter okrepila kupna moč.
Osamosvojitvi je sledila gospodarska kriza, ki je bila najhujša leta 1993.
V drugi polovici 90. let je sledilo obdobje gospodarske rasti, h kateremu sta primogla ugodna gospodarska klima v svetu in privatizacija.
ZANIMIVO
Leta 1993 je bilo brezposelnih okoli 137.000 ljudi ali 14,4 %.
Oglej si preglednico in pojasni
• Pri katerih dobrinah se je opazno zvišala dostopnost?
• Oceni napredek življenjske ravni v obdobju 1991−2018.
Slovensko gospodarstvo se je močno usmerilo v izvoz; najpomembnejše trgovske partnerice so bile Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija.
Uvedba evra leta 2007 je dodatno spodbudila trgovinsko menjavo z evropskimi državami.
Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP se je v obdobju 1991─2016 zmanjšal za več kot polovico. Močno se je zmanjšal tudi delež iz industrije in gradbeništva, povečal pa se je delež storitev.
ZANIMIVO
• BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca v Sloveniji je v letu 1991 znašal 5100 evrov, v letu 2019 pa 23.165 evrov.
• Povprečna mesečna neto plača v letu 1991 je znašala preračunano 43 evrov, septembra 2020 pa 1.169,52 evra.
Organiziranost slovenske države
Slovenski parlament je 23. decembra 1991 sprejel ustavo.
»Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.«
Izvoljeni poslanci v parlamentu sprejemajo predpise, ki jih imenujemo zakoni. Za izvrševanje zakonov skrbi vlada ob pomoči različnih služb.
Državljanu, ki krši zakone, morajo kršitev dokazati. Postopek imenujemo sojenje in poteka na sodišču. Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se postopek sojenja ne zaključi. Kdor je spoznan za krivega kršitve zakona, mu sodnik določi kazen. Kazen za lažje kršitve je denarna, za težje pa zaporna.
Klikni na povezavo in dostopaj do spletne strani urada predsednika Republike Slovenije
Klikni na povezavo in dostopaj do spletne strani vlade Republike Slovenije
Prve parlamentarne volitve po sprejetju ustave (1992) so prinesle poraz strank Demosa in zmago levo usmerjenih strank.
Istega leta so Slovenci za prvega predsednika samostojne Slovenije izvolili Milana Kučana, dotedanjega predsednika predsedstva RS.
V naslednjih letih se je v Sloveniji oblikovalo živahno parlamentarno dogajanje, saj so se nekatere stranke razcepile, druge preoblikovale, nastale pa so tudi nove stranke.
Klikni na povezavo in se sprehodi skozi virtualni model stavbe parlamenta v Ljubljani
https://www.mojaslovenija.si/DOGODKI/UTRINKI/DrzavniZbor/vrp.html
Vprašanje meja
Slovenija se je po osamosvojitvi posvetila urejanju mejnih vprašanj.
Državna meja s sosednjimi državami je ostala nespremenjena, le s Hrvaško je ostalo odprto vprašanje morske meje v Piranskem zalivu in del kopenske meje na vzhodu in jugovzhodu.
Arbitražno sodišče v Haagu je leta 2017 razglasilo končno razsodbo v med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede določitve morske in kopenske meje med državama.