»V Jugoslaviji pod kraljevo diktaturo ni mogoče napisati ničesar proti režimu, niti besede proti najnižjemu državnemu organu, pa čeprav je prekoračil svoja pooblastila. Da sploh ne govorimo o kritiki diktatorskega režima ali njegove politike, ne glede na /…/ nedolžnost kritike. /…/ V državi lahko izhajajo le časopisi, ki slavijo režim. Če časopis nekaj dni ne zapiše pohvale režima, se prepove njegovo izhajanje.«
»Člen 20: Parlament [Reichstag] sestavljajo poslanci, ki jih izvoli ljudstvo.
Člen 21: Člani parlamenta predstavljajo ljudstvo. Pri svojem delu niso zavezani naročilom, temveč le svoji vesti.
Člen 22: Poslanci parlamenta so izvoljeni na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Volivci so moški in ženske, stari vsaj 20 let.
Člen 23: Mandat poslancev traja štiri leta.
Člen 44: Predsednik države ne more biti član parlamenta.
Člen 68: Zakonske predloge pripravlja vlada ali poslanci. Zakone potrdi parlament.«
»V naslednjih petih letih so bili ubiti, zaprti ali preganjani, pogosto obsojeni na prisilno delo, milijoni ljudi. Svet je presenečen opazoval, kako horde obtožencev ponižno pred sodiščem priznavajo krivdo. Izginilo je 90 % generalov, po nekih podatkih tudi polovica častnikov. Nova komunistična elita je zamenjala staro. Do leta 1939 je bila zaprta več kot polovica poslancev, ki so sodelovali na partijskem kongresu leta 1934.«