Propad komunizma v Evropi 

Kateri dogodek je najbolj zaznamoval konec hladne vojne v Evropi?

Kateri voditelj je v Sovjetski zvezi uvedel obsežne družbene in gospodarske spremembe.

PROPAD KOMUNIZMA V SOVJETSKI ZVEZI

 

• Vodstvo Sovjetske zveze je po Stalinovi smrti prevzel Nikita Hruščov (generalni sekretar Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije 1953−1964).

 

• Z njim so se začele v SZ določene spremembe:

• opuščanje Stalinovega kulta in stalinizma,
• gospodarske reforme,
•  osvoboditev političnih zapornikov,
• (omejena) svoboda govora.

• Leta 1985 je postal generalni sekretar partije Mihail Gorbačov in uvedel obsežne družbene in gospodarske spremembe, ki jih predstavljajo gesla: glasnost, demokratizacija in perestrojka.

• Reforme Gorbačova pa so vodile tudi v težave. Med narodi v Sovjetski zvezi, ki so zahtevali samostojnost, so izbruhnili spori.

• Republike so druga za drugo razglasile neodvisnost. Sovjetska zveza je razpadla.

PADEC BERLINSKEGA ZIDU IN KONEC HLADNE VOJNE

 

• Spremembe v Sovjetski zvezi, ki jih je uvedel Gorbačov, so vplivale na ves vzhodni blok.

• Med prvimi državami, ki so šle leta 1989 po poti sprememb, sta bili Poljska in Madžarska.

• Na Češkoslovaškem je istega leta spremembe prinesla žametna revolucija, v Romuniji pa romunska revolucija.

• Komunizem je padel tudi v Nemški demokratični republiki. Po množičnih demonstracijah je vodstvo države novembra 1989 odprlo Berlinski zid.

JUGOSLAVIJA - PROPAD KOMUNIZMA IN RAZPAD DRŽAVE

 

• Konec hladne vojne je usodno vplival tudi na Jugoslavijo. 

• V 80. letih se je država spopadla s hudo gospodarsko krizo.

• Jugoslavijo so pestili tudi spori med različnimi narodi, ki so živeli v državi.

• Leta 1991 sta Slovenija in Hrvaška razglasili neodvisnost, s čimer se je začel razpad Jugoslavije.

• Neodvisnost sta razglasili tudi republiki Makedonija (1991) ter Bosna in Hercegovina (1992), ki je bila narodnostno zelo mešana (44 % Muslimanov/Bošnjakov, 31 % Srbov in 17 % Hrvatov).

• Jugoslovanska vojska, ki je branila ozemeljsko celovitost Jugoslavije, je najprej napadla Slovenijo. Vojna se je hitro končala z zmago slovenskih obrambnih sil.

• Na Hrvaškem je jugoslovanska vojska podprla upor srbske manjšine proti legitimni hrvaški oblasti. Vojna se je zapletla in postajala vse bolj krvava.

• Razglasitvi neodvisnosti v Bosni in Hercegovini so se uprli tamkajšnji Srbi.

• Ob podpori jugoslovanske vojske so marca 1992 začeli krvavo vojno.

• Med vojno se je izvajalo nasilje nad vsemi tremi narodi: Muslimani/Bošnjaki, Hrvati in Srbi. 

• Novembra 1995 so v Daytonu (ZDA) predsedniki Bosne in Hercegovine (Alija Izetbegović), Srbije in Črne gore (Slobodan Milošević) ter Hrvaške (Franjo Tuđman) podpisali daytonski sporazum, ki je končal vojno na tleh nekdanje Jugoslavije.

Ponovim

• Kako se je z reformami v drugi polovici 80. let spremenila Sovjetska zveza?
• Kakšne so bile posledice konca hladne vojne v vzhodni in srednji Evropi?
• Kakšen pomen je imel padec Berlinskega zidu za Nemce in za Evropo?
• Kakšne so bile posledice vojne na tleh nekdanje Jugoslavije?

Razmislim

• Pojasni, ali bi bila mogoča demokratizacija vzhodne Evrope brez sprememb v Sovjetski zvezi.

Propad komunizma v Evropi

KLJUČNE BESEDE:

  • demokratizacija
  • konec hladne vojne
  • razpad Jugoslavije
  • daytonski sporazum

Propad komunizma v Sovjetski zvezi

Leta 1985 je postal generalni sekretar partije Mihail Gorbačov in uvedel obsežne družbene in gospodarske spremembe, ki jih predstavljajo gesla: glasnost, demokratizacija in perestrojka.

ZANIMIVO
Reforme v SZ je začel v prvi polovici 80. let spodbujati že Jurij Andropov, voditelj SZ (generalni sekretar partije 1982−84).

ZANIMIVO 
V baltiških državah (Litva, Latvija, Estonija) razglasitev neodvisnosti leta 1990 velja tudi za osvoboditev, saj zasedbo Sovjetske zveze ob koncu druge svetovne vojne razumejo kot okupacijo. V vseh treh državah živi močna ruska manjšina.

Padec Berlinskega zidu in konec hladne vojne

»Živeli smo na gori laži. Obstajala je velika razlika med tem, kar so nas učili, in tem, kar smo videli okoli sebe. Objavljali so neverjetne statistike o kmetijski proizvodnji, vendar so bile trgovine prazne. Na papirju smo imeli svobodo govora, vendar vedno, ko je nekdo odkrito spregovoril, so mu komunisti ukazali, naj utihne.«

(Vir: Izjava romunskega študenta, 1990)

• Komunizem je padel tudi v Nemški demokratični republiki. Po množičnih demonstracijah je vodstvo države novembra 1989 odprlo Berlinski zid.

Padec komunizma v vzhodni Evropi, razen v Romuniji (kjer so protestniki zajeli in ubili diktatorja Nicolaeja Ceausescuja), je sicer potekal mirno.

»Končano je obdobje evropskih konfrontacij in delitev. Izjavljamo, da bodo naši odnosi odslej utemeljeni na spoštovanju in sodelovanju. Evropa se osvobaja dediščine preteklosti. Pogum mož in žená, moč človeške volje in moč idej /…/ so odprli novo obdobje demokracije, miru in enotnosti v Evropi. Naš čas je namenjen izpolnitvi upov in pričakovanj, ki so jih naša ljudstva cenila desetletja: dosledne privrženosti demokraciji, ki je utemeljena na človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah; blaginji s pomočjo gospodarske svobode in družbene pravičnosti; in enaki varnosti za vse naše države.«

(Vir: Listina o novi Evropi, 18. november 1990)

Oktobra 1990 je bila razglašena vključitev vzhodnonemških dežel v Zvezno republiko Nemčijo. Nasprotno od nemškega primera pa so nekatere države razpadle.

ZANIMIVO
Danes je socialistična ureditev značilna še za Kitajsko, Vietnam, Severno Korejo, Laos, Kubo, Venezuelo in Belorusijo.

VLOGA TELEVIZIJE PRI DEMOKRATIZACIJI VZHODNEGA BLOKA

Kakšna je bila vloga televizije pri demokratizaciji vzhodnega bloka?

Jugoslavija – propad socializma in razpad države

Konec hladne vojne je usodno vplival tudi na Jugoslavijo. Zatrjevanje jugoslovanskih komunistov, da so »nekaj posebnega«, različnega od obstoječega socializma v vzhodnem bloku, je izgubilo svoj smisel. Vendar so se jugoslovanske gospodarske in politične težave začele že pred tem.

Leta 1991 sta Slovenija in Hrvaška razglasili neodvisnost, s čimer se je začel razpad Jugoslavije. Neodvisnost sta razglasili tudi republiki Makedonija (1991) ter Bosna in Hercegovina (1992), ki je bila narodnostno zelo mešana (44 % Muslimanov/Bošnjakov, 31 % Srbov in 17 % Hrvatov).

VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI (1992–1995)

Kakšne so bile posledice vojne v Bosni in Hercegovini?

Novembra 1995 so v Daytonu (ZDA) predsedniki Bosne in Hercegovine (Alija Izetbegović), Srbije in Črne gore (Slobodan Milošević) ter Hrvaške (Franjo Tuđman) podpisali daytonski sporazum, ki je:
• končal vojno na tleh nekdanje Jugoslavije,
• določil nedotakljivost bosanskih meja ter
• preoblikovanje Bosne in Hercegovine v Federacijo Bosne in Hercegovine.