Blokovsko razdeljen svet, hladna vojna in sistem OZN
KLJUČNE BESEDE:
- železna zavesa
- zahodni blok
- vzhodni blok
- hladna vojna
- politika zadrževanja
- Marshallov načrt
- krizna žarišča
- Severnoatlantska zveza/NATO
- Varšavski pakt
- tekma v oboroževanju
- Organizacija Združenih narodov/OZN
Blokovsko razdeljen svet
Predsednik britanske vlade Winston Churchill in predsednik ZDA Franklin Roosevelt sta med vojno z atlantsko listino določila plemenite povojne cilje: varovati mir v svetu in podpirati vlade, ki bodo vladale v imenu ljudstva. Januarja 1941 je Roosevelt kot vodilna načela prihodnosti označil svobodo govora, svobodo verovanja, prostost pred stisko in prostost pred strahom povsod po svetu. Te cilje so sprejele tudi druge države, ki so se bojevale proti silam nacistične in fašistične diktature.
Že pred koncem vojne so se med velikimi tremi voditelji (Stalinom, Churchillom in Trumanom) pojavila nesoglasja zaradi različnih pogledov na povojno ureditev sveta. Nasprotje se je okrepilo, ko je Sovjetska zveza po osvoboditvi srednje in vzhodne Evrope v tamkajšnjih državah domačim komunistom pomagala prevzeti oblast. Uvedli so socialistični sistem po vzoru Sovjetske zveze in pod nadzorom Stalina.
Winston Churchill in Franklin Roosevelt sta med vojno z atlantsko listino določila povojne cilje: varovati mir v svetu in podpirati vlade, ki bodo vladale v imenu ljudstva.
Že pred koncem vojne so se med velikimi tremi voditelji (Stalinom, Churchillom in Trumanom) pojavila nesoglasja zaradi različnih pogledov na povojno ureditev sveta.
ZANIMIVO
Komunistična partija je s podporo Sovjetske zveze najprej prevzela oblast v Albaniji (1946) in Bolgariji, sledile so Poljska (1947), v letu 1948 Romunija in Češkoslovaška ter v letu 1949 Madžarska in Nemška demokratična republika.
Meje svojih držav so komunistični voditelji zaprli pred vplivi Zahoda. Na Zahodu so takšno mejo poimenovali železna zavesa; njene značilnosti si lahko ogledaš na spodnji ilustraciji.
»Od Szczecina ob Baltiku do Trsta ob Jadranu se je spustila čez celino železna zavesa. Za njo so ostala vsa glavna mesta starodavnih držav srednje in vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija – vsa ta slavna mesta in prebivalci teh držav se nahajajo v območju, ki ga moram imenovati sovjetska sfera in niso v takšni ali drugačni obliki samo pod močnim sovjetskim vplivom, temveč tudi v veliki in v mnogih primerih stopnjujoči se meri pod nadzorom Moskve.«
Preberi vir, oglej si sliko in pojasni
• Kje je potekala železna zavesa? Poišči v atlasu v viru omenjena kraja.
• Pod čigavim vplivom so bile države v srednji in vzhodni Evropi?
• Ob sliki pojasni pojem »železna zavesa«.
Na Daljnem vzhodu je na Kitajskem v državljanski vojni (1927−1949) zmagala komunistična stran pod vodstvom Maa Cetunga in Kitajsko razglasila za komunistično državo.
Evropa in svet sta se razdelila na dva bloka:
• komunistični vzhodni blok in
• demokratični zahodni blok.
Značilnosti obeh blokov so povzete v spodnji tabeli.
* pluralizem – mnogovrstnost, raznovrstnost mnenj
Oglej si zemljevid in pojasni
• Navedi države članice vzhodnega bloka.
• Navedi države članice zahodnega bloka.
• Kaj opaziš pri Nemčiji?
• Kaj opaziš pri Jugoslaviji?
Hladna vojna
Ob vzpostavitvi komunističnih držav v vzhodni in srednji Evropi je voditelje na zahodu prevzel strah pred širjenjem komunizma. Sledila so desetletja napetosti med obema velesilama in blokoma, ko ni bilo ne miru in ne vojne; ta čas imenujemo hladna vojna.
ZDA, ki so bile vodilna sila Zahoda, so se v hladni vojni odločile za politiko zadrževanja s ciljem omejiti sovjetski vpliv in širjenje komunizma v Evropi in svetu.
»Prepričan sem, da mora politika ZDA ponuditi pomoč svobodnim ljudem, ki se upirajo temu, da bi si jih podredila oborožena manjšina ali zunanji pritisk. /…/ Svobodni ljudje sveta pričakujejo od nas, da jim ponudimo podporo, da obdržijo svojo svobodo. Če bomo omahovali v sprejemanju te vloge, lahko ogrozimo mir v svetu.«
Preberi vir in pojasni
• Komu je bila namenjena pomoč ZDA?
• Kdo je bila v viru omenjena »oborožena manjšina«?
V okviru svoje politike zadrževanja so ZDA izvajale več akcij in z njimi poskušale okrepiti evropske države v zahodnem bloku.
• Leta 1947 so državam, ki so se upirale poskusom komunističnega prevzema oblasti (Turčija, Grčija), ponudile podporo; pomoč imenujemo Trumanova doktrina.
• Leta 1948 so gospodarsko pomoč razširile na vse evropske države, ki bi zaprosile za pomoč; program se je imenoval Marshallov načrt. Priskrbel je denar, hrano, stroje in tehnično svetovanje za obnovo povojne Evrope. Z njimi so si od vojne uničene države zelo opomogle. Vzhodnoevropske države so po Stalinovem ukazu pomoč ZDA odklonile.
V okviru svoje politike zadrževanja so ZDA izvajale več akcij in z njimi poskušale okrepiti evropske države v zahodnem bloku. Najpomembnejši sta bila Trumanova doktrina in Marshallov načrt.
Značilnosti hladne vojne
Za hladno vojno je bilo značilno, da sta velesili:
• nenehno grozili druga drugi,
• ustanavljali vojaška in gospodarska zavezništva in
• tekmovali v oboroževanju.
Na meji med obema blokoma so občasno nastala krizna žarišča, politično nestabilna območja, kjer je grozilo, da bi se lahko razširila na večje območje ali povzročila večji vojaški spopad.
Ponekod so grozila, da bodo prešla v spopad med blokoma. Vendar se ZDA in Sovjetska zveza (neposredno) nista nikoli odkrito spopadli.
Vojaška zavezništva
ZDA so sovjetski vpliv poskušale zadržati tudi z ustanovitvijo vojaških zvez. Aprila 1949 so predstavniki zahodnoevropskih držav, Kanade in ZDA ustanovili Severnoatlantsko zvezo – Nato. Članice so se obvezale, da si bodo prizadevale za skupno vojaško obrambo in branile napadeno članico.
Vojaška zavezništva
Aprila 1949 so predstavniki zahodnoevropskih držav, Kanade in ZDA ustanovili Severnoatlantsko zvezo – Nato.
Sovjetska zveza, Poljska, Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Albanija so leta 1955 ustanovile svojo vojaško zvezo ─ Varšavski pakt. V primeru napada so članice obljubile pomoč druga drugi.
Tekma v oboroževanju
Oblikovanje vojaških zvez je po svetu povzročilo strah, da bo med blokoma izbruhnila vojna. Med velesilama se je vnela tekma v oboroževanju.
• Obe sta razvijali jedrsko orožje in kopičili velike zaloge orožja.
• Obe je tudi zanimalo, kaj novega razvija nasprotna stran. Da bi prišli do informacij, sta uporabljali vohune in različne tehnične pripomočke za vohunjenje.
Tekma v oboroževanju se je konec 50. let razširila v vesolje. Vplivala je na tehnični napredek, med drugim na razvoj računalnikov in svetovnega spleta.
ZANIMIVO
ZDA so leta 1952 izdelale vodikovo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša od atomske bombe. Leto kasneje je imela vodikovo bombo tudi Sovjetska zveza.
Oglej si karikaturi in pojasni
• Kako ZDA prikazuje leva slika?
• Kako Stalina prikazuje desna slika?
• Kaj sporočata karikaturi?
Organizacija združenih narodov ─ sodelovanje v svetu v času hladne vojne
Čeprav je bil svet blokovsko razdeljen, pa je obstajalo tudi sodelovanje med državami. Potekalo je v okviru mednarodnih organizacij, kjer so se srečevali predstavniki držav, ne glede na to, v kateri blok so bile države vključene.
Izhajajoč iz zaveze medvojne atlantske listine (iz leta 1941) je bila 24. oktobra 1945 ustanovljena najpomembnejša mednarodna organizacija – Organizacija združenih narodov (OZN). Ustanovno listino so že 26. junija istega leta podpisale ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in 48 drugih držav.
Čeprav je bil svet blokovsko razdeljen, pa je v okviru mednarodnih organizacij obstajalo tudi sodelovanje med državami.
10. oktobra 1945 je bila ustanovljena najpomembnejša mednarodna organizacija – Organizacija združenih narodov (OZN).
»Mi, ljudstva Združenih narodov, ki smo odločeni: – da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju našega rodu prizadejala človeštvu nepopisno trpljenje; – da znova potrdimo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih; /…/ – da pripomoremo k socialnemu napredku in k boljšim življenjskim razmeram v večji svobodi, /…/.«
* preambula − uvodni del pomembnega pravnega dokumenta
Preberi vir in pojasni
• Kaj je vplivalo na ustanovitev OZN?
• Zakaj so sodelujoči narodi ustanovili OZN?
• V viru poišči temeljna načela OZN.
Naloge OZN so:
• varovati mednarodni mir in varnost,
• razvijati prijateljske odnose med narodi in krepiti mednarodno sodelovanje,
• reševati ekonomske, socialne, kulturne in humanitarne probleme v skupnem sodelovanju vseh držav članic,
• spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
• biti prostor usklajevanja in prizadevanja narodov za doseganje skupnih ciljev.
