Dogodki, ki so vodili v novo vojno
KLJUČNE BEDESE:
- japonski pacifiški imperij
- sile osi
- trojni pakt
- oboroževalna tekma
- politika popuščanja
- münchenski sporazum
Agresivna (napadalna) zunanja politika fašističnih držav
V poglavjih o fašistični Italiji in nacistični Nemčiji si spoznal, da sta obe vodili agresivno (napadalno) zunanjo politiko. Podobno zunanjo politiko je na Daljnem vzhodu izvajala Japonska in v začetku 20. stoletja postala politična, gospodarska in vojaška velesila.
Italija, Nemčija in Japonska so vodile agresivno zunanjo politiko.
V času velike gospodarske krize (1929–1933) se je okrepil vpliv vojaških voditeljev na demokratično izvoljeno vlado in ta je začela oblikovati japonski pacifiški imperij.
• Leta 1931 je Japonska napadla kitajsko Mandžurijo in jo preimenovala v Mandžuko.
• Leta 1937 je napadla še preostalo Kitajsko, kjer je takrat potekala državljanska vojna.
Japonska je načrtovala oblikovanje pacifiškega imperija. Leta 1931 je vkorakala v Mandžurijo, do leta 1937 pa je uspela podrediti celotno Kitajsko.
ZANIMIVO
Prevlado vojaških interesov v politiki, kot opisano v Nemčiji in na Japonskem, imenujemo militarizem (iz lat. militaris »vojaški«).
Oglej si graf in pojasni
• Katera država prevladuje v posamezni kategoriji?
• Katera država je imela največjo vojaško moč?
ZANIMIVO
• Nemčija je svoja vlaganja v vojno industrijo s 7,4 % narodnega dohodka v letu 1935 povečala na 38 % v letu 1940.
• V letu 1938 je Japonska namenila polovico svojih prihodkov za oboroževanje, medtem ko ZDA le 1 %.
»Stopnice, ki so vodile [v drugo svetovno vojno], so /…/ dokaj jasno razvidne. To je bila leta 1931 japonska zasedba Mandžurije, leta 1935 italijanski vdor v Etiopijo, nemško in italijansko vmešavanje v špansko državljansko vojno v letih 1936–1939, nemška priključitev Avstrije 1938, nemško pohabljenje [zasedba dela] Češkoslovaške septembra 1938 in njena zasedba marca 1939 ter italijanska zasedba Albanije leta 1939.«
Politika popuščanja Hitlerju
Zahodnoevropske države pod vodstvom francoskih in britanskih politikov so do agresivne Nemčije vodile politiko popuščanja zaradi več razlogov.
- Zaradi izkušnje prve svetovne vojne si niso želele nove vojne.
- Poleg tega niso bile pripravljene na vojaški spopad, saj so šele začele okrevati po veliki gospodarski krizi.
- Brez podpore ZDA so se čutile prešibke, da bi nastopile proti nemški vojski.
- Mnogi politiki so bili prepričani, da so bila določila versajske pogodbe krivična do Nemcev in da jih je treba spremeniti.
- Nekateri konservativni politiki so se strinjali s Hitlerjevim bojem proti komunizmu.
Velika Britanija, Francija, Italija in Nemčija so po nemški zasedbi Sudetov septembra 1938 podpisale münchenski sporazum. V njem so zahodne države vnaprej sprejele nemško zasedbo Sudetov, Hitler pa je zagotovil, da nima več ozemeljskih zahtev.
Zahodne države so bile ob nemški agresiji neodločne.
Njihova politika popuščanja je dosegla vrhunec leta 1938 s podpisom münchenskega sporazuma, ki je Nemčiji dovolil zasedbo Sudetov. Nemške zahteve po novih ozemljih so se zatem še okrepile.
Zgodovinarji se ne strinjajo glede pravilnosti politike popuščanja. Za nekatere je to napaka, ki je opogumila Hitlerja, da je zahteval čedalje več. Poleg tega je prestrašila Stalina, da Zahod podpira Hitlerja. Za druge pa je to pravilna politika, ki je Veliki Britaniji omogočila, da se je na vojno ustrezno pripravila.
Ko je Stalin videl, da Zahod popušča Hitlerju, je s Hitlerjem leta 1939 podpisal sporazum o nenapadanju (sporazum Hitler – Stalin), s katerim se je izognil vojni z Nemčijo, dokler ni bila sovjetska vojska dovolj močna za spopad. Stalinovo nenadno sodelovanje s Hitlerjem je povzročilo presenečenje in razhajanja med komunisti v Evropi. Čez noč so morali spremeniti svojo politiko do nacizma, saj je do tedaj veljalo, da je nacizem nasprotnik komunistov.
Politika popuščanja, ki so jo do agresije Nemčije zagovarjale zahodne države, še danes razdvaja zgodovinarje. Za nekatere je bila to napaka, za druge pa pravilna politika.
Stalin se je vojni z Nemčijo leta 1939 izognil s podpisom sporazuma o nenapadanju (sporazum Hitler – Stalin).
Oglej si karikaturo in pojasni
• Zakaj je Stalin kljub nasprotovanju nacizmu s Hitlerjem podpisal sporazum?
• Ali je bil avtor karikature sporazumu naklonjen ali ne?
Vloga Društva narodov
Društvo narodov (DN) naj bi varovalo mir v svetu. Na nekaterih področjih je doseglo nekaj uspehov. Na primer v Evropi je uspešno posredovalo v primerih določanja meja in sporih zaradi meja, poskrbelo je za begunce in zaščito pravic manjšin ... Neuspešno pa je bilo v prizadevanjih po omejevanju oboroževanja v svetu. Ni se dovolj odločno zoperstavilo agresiji Japonske, Italije in Nemčije, dokler je bil še čas.
Društvo narodov je na nekaterih področjih doseglo nekaj uspehov. A je bilo neuspešno v svojih prizadevanjih po ohranitvi miru.
ZANIMIVO
Ugled Društva narodov je bil dokončno uničen v letih 1935–36, ko mu ni uspelo preprečiti italijanske zasedbe Abesinije in ukrepati zoper njo.
Članstvo v Društvu narodov:
1920: 24 članic, 1924: 55 članic, 1934: 60 članic
Iz društva je izstopilo 18 članic: leta 1933 Nemčija (sprejeta 1926), istega leta tudi Japonska, leta 1937 Italija, Sovjetska zveza je izstopila leta 1939 (vstopila pa 1934). ZDA v Društvo narodov niso nikoli vstopile.
Preberi vir in pojasni
• Kaj je bilo skupnega državam, ki so iz Društva narodov izstopile?
• Sklepaj, kako je na ugled in moč Društva narodov vplivalo dejstvo, da ZDA niso bile članice organizacije.