Prva svetovna vojna se začne
KLJUČNE BESEDE:
- pet velikih sil
- tekmovanje za kolonije
- oboroževalna tekma
- zveza centralnih sil
- zveza antantnih sil
- fronte prve svetovne vojne
- pomorska blokada
- londonski memorandum
Vzroki za začetek prve svetovne vojne
Na začetku 20. stoletja je v Evropi obstajalo pet velikih sil: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Avstro-Ogrska. Politični in gospodarski interesi so spodbujali tekmovanje in napetosti med njimi, kar je pripeljalo do vojne.
Oglej si sestavljeno sliko in pojasni
• Kako je prikazano Osmansko cesarstvo?
• V kakšnem odnosu sta Francija in Nemško cesarstvo?
• Sklepaj, kakšni so bili odnosi med evropskimi državami.
* karikatura – risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe ali prikazanega dogodka
Oglej si karikaturi in pojasni
• Na kakšen način karikaturi prikazujeta nasprotnike posameznih držav?
• Katera karikatura prikazuje odnos Britancev do nemške države?
Napetosti in spori so države v Evropi razdelili v dva tabora:
• Nemško cesarstvo se je z Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo povezalo v zvezo centralnih sil.
• Velika Britanija se je s Francijo in Rusijo povezala v zvezo antantnih sil (antanta).
ZANIMIVO
• V letih 1900−1914 so evropske velike sile podvojile svoje stroške za vojsko ter izvajale vojaške vaje za primer vojne.
• V tekmi za obvladovanje morij sta Nemčija in Velika Britanija tekmovali v gradnji ladij.
Odločilni dogodki na Balkanu poleti 1914
V napetem ozračju med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki ga je povzročila avstro-ogrska priključitev Bosne in Hercegovine (leta 1908), je 28. junija 1914 avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo obiskal Sarajevo. Mladi Gavrilo Princip, po narodnosti Srb iz Hercegovine, je streljal nanju in ju smrtno ranil.
»Zločinec nisem, saj sem odstranil nekoga, ki je delal zlo. Dobro sem mislil. /.../ Jugoslovanski nacionalist sem in si prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani združili v kakršnokoli državno obliko in da bi se osvobodili Avstrije. /.../ Mnenja smo bili, da bi se vsi Jugoslovani združili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov imela moralno dolžnost pomagati k temu zedinjenju, /.../.«
Preberi vir in pojasni
• Kaj iz vira izvemo o Gavrilu Principu?
• Zakaj je Gavrilo Princip izvedel atentat na avstroogrskega prestolonaslednika, predstavnika Avstro-Ogrske?
Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor med državama se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji 28. julija 1914. To je bil povod za začetek vojne. Vojno napoved lahko prebereš v spodnjem viru.
Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo in po mesecu dni Srbiji napovedala vojno.
»Ker kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki ji jo je izročil avstro-ogrski poslanik v Beogradu dne 23. julij 1914, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da sama poskrbi ter zavaruje svoje pravice in koristi in da se zateče k sili orožja. Avstro-Ogrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.«
Sledil je odziv članic obeh taborov. Nemčija je napovedala vojno Rusiji, ki je diplomatsko podpirala Srbijo in pripravila svoje sile, in nato še Franciji. Velika Britanija je napovedala vojno Nemčiji. Prva svetovna vojna se je začela.
V vojno se je vključila večina evropskih držav.
ZANIMIVO
Nekateri viri kažejo, da je Avstro-Ogrska za načrtovanje atentata vedela, a ga ni preprečila zato, da bi kasneje imela izgovor za napad na Srbijo.
Fronte prve svetovne vojne
Ob začetku vojne se je večina evropskih držav pridružila enemu izmed obeh taborov. Na obeh straneh pa je obstajalo veliko navdušenje nad vojno.
Oglej si videoposnetek in pojasni
• Kakšno vzdušje je vladalo med vojaki ob začetku vojne?
ZANIMIVO
Vojaki in njihovi generali so bili na začetku vojne prepričani, da vojna ne bo trajala dolgo. Veljalo je reklo, da bodo vojaki doma do božiča.
Oblikovale so se naslednje fronte prve svetovne vojne:
• zahodna,
• vzhodna,
• balkanska (v letu 1916 preoblikovana v solunsko fronto) in
• italijansko-avstro-ogrska fronta (od maja 1915); del te fronte je bila soška fronta.
Vojna je potekala tudi v kolonijah v Afriki in na Bližnjem ter Daljnem vzhodu ter postala svetovna vojna. Boji so potekali tudi na morju, kjer se je britansko ladjevje spopadalo z nemškim. Antantne sile so izvajale pomorsko blokado ladjevja centralnih sil v Severnem in Jadranskem morju in mu onemogočale izhod na odprto morje.
ZANIMIVO
Najbolj krvavo leto na zahodni fronti je bilo leto 1916, imenovano tudi »leto bobnečega ognja«, ko so antantne in centralne sile poskušale fronto prebiti dvakrat, pri Verdunu in Somi.
Zakaj je Italija vstopila v vojno
Italija, ki je bila članica centralnih sil, je ob začetku vojne razglasila nevtralnost. S pogajanji z obema zvezama je želela pridobiti čim več ozemlja. Ker so ji antantne sile obljubile več ozemlja, se je povezala z njimi. V Londonu je 26. aprila 1915 z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo v tajnosti podpisala londonski , katerega del lahko prebereš spodaj.
- Antanta je Italiji obljubila veliko ozemlja, s čimer bi Italija dosegla združitev Italijanov v eni državi.
- Italija se je zavezala, da bo izstopila iz zveze centralnih sil in Avstro-Ogrski napovedala vojno.
V mesecu maju 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski in s tem odprla novo fronto – italijansko-avstro-ogrsko.
Italija se je ob izbruhu vojne odločila za nevtralnost, a se je o vstopu v vojno pogajala z obema stranema. Leta 1915 je podpisala tajni londonski memorandum o sodelovanju z antantnimi silami, ki so ji v zameno obljubile velik del avstroogrskega ozemlja.
Italija je odprla novo fronto italijansko-avstro-ogrsko.
»V skladu z določili sporazuma bo Italija dobila Tridentinsko, Cisalpinsko [južno] Tirolsko z njenimi geografskimi in naravnimi mejami, Trst, Goriško, Gradišče ob Soči, Istro vse do Kvarnerja [brez Krka in Reke], vključno z Voloskim in otokoma Cres in Lošinj, pa tudi otoke Plavnik, Unije, Male Srakane, Palacol, otok Sveti Petar, Grujico in sosednje otoke, severno Dalmacijo z Zadrom, Šibenikom in večino otokov, del avstrijske Kranjske, Dodekaneške otoke, albansko pristanišče Vlorë, protektorat nad Albanijo …«
Preberi vir in pojasni
• Katera država bi izgubila največ ozemlja?
• Katera naroda sta bila s sporazumom najbolj prizadeta?
ZANIMIVO
Pod pritiskom Nemčije je avstro-ogrska vlada v pogajanjih Italiji obljubila nekaj območij (del Južne Tirolske in ozemlje do Soče), a je zavrnila njene zahteve po še več ozemlja.
Zakaj so ZDA vstopile v vojno
ZDA so bile nevtralna država, a so članicam antante prodajale orožje in jim dajale posojila. Maja 1915 je nemška podmornica v bližini irske obale potopila ameriško potniško ladjo Lusitanio, pri čemer je umrla večina potnikov. Dogodek je med Američani povzročil veliko ogorčenje.
Ob nadaljevanju zaostrene podmorniške vojne, ko so nemške podmornice potopile veliko ladij nevtralnih držav (tudi ameriških), se je ameriško javno mnenje vse bolj nagibalo za vstop v vojno.
Aprila 1917 so ZDA napovedale vojno Nemčiji; na njihovo odločitev so vplivale:
• ameriške izgube na morju zaradi nemških podmorniških napadov in
• nemška ponudba za zavezništvo Mehiki, če bi ta vstopila v vojno z ZDA.
Vstop ZDA v vojno je bil pomemben za nadaljnji potek vojne. Izčrpane antantne sile so bile okrepljene z ameriškimi enotami, ameriška industrija je pomagala pri oskrbovanju z orožjem in strelivom.
Leta 1917 so ZDA napovedale vojno Nemčiji in se pridružile antantnim silam. Vstop ZDA v vojno je bil pomemben za nadaljnji potek vojne, saj so ameriške enote okrepile izčrpane antantne sile.