Svet na začetku 20. stoletja
KLJUČNE BESEDE:
- nove gospodarske sile
- parlamentarizem
- kolonialni imperiji
- vzhodno vprašanje
- »sod smodnika«
Napredek znanosti in nove gospodarske velesile
Svet je v moderno dobo vstopil z velikim napredkom v znanosti in tehniki, ki je bil posledica industrializacije v 19. stoletju. Mnoge novosti, ki so prešle v vsakdanjo uporabo v začetku 20. stoletja, na primer telefon, parnik, avtomobil in letalo, so omogočile hitrejše povezovanje sveta.
ZANIMIVO
Francoz Louis Bleriot je leta 1906 prvi uspešno preletel Rokavski preliv; let je trajal 37 minut.
Napredek naravoslovnih znanosti (genetika, atomska teorija, radioaktivnost, elektromagnetno delovanje, prenos električne energije … ) je postal izjemno pomemben za vsesplošen gospodarski razvoj. Napredovalo je tudi medicinsko . Zaradi izboljšanih življenjskih razmer in vsesplošnega napredka se je povečalo število prebivalstva.
Z industrializacijo so se pojavile nove gospodarske sile. V Evropi je nemško gospodarstvo tekmovalo z britanskim, na zahodu so prevladale ZDA, na Daljnem vzhodu pa Japonska. Rusija je v razvoju zelo zaostajala.
Oglej si graf in pojasni
• O kakšnem položaju ZDA v svetovnem gospodarstvu priča graf?
Množice evropskih priseljencev
Zaradi povečanega števila prebivalcev v Evropi ni bilo povsod dovolj možnosti za zaposlitev. Evropejci so se selili iz gospodarsko manj razvitih držav v razvitejše. Najprej v države v zahodni Evropi, zatem najbolj množično v Severno Ameriko. Selitve Evropejcev v ZDA so vrh dosegle na prehodu v 20. stoletje, ko so Evropejci predstavljali skoraj tretjino svetovnega prebivalstva.
Evropski priseljenci so v novih domovinah po svetu širili svojo kulturo (jezik, navade, vero, vrednote); ZDA so ob tem postale mešanica kultur in narodov.
Ker v Evropi ni bilo dovolj delovnih mest za množice brezposlenih kmetov in delavcev, so se ti odpravili v tujino. Po svetu so širili evropsko kulturo.
ZANIMIVO
Leta 1892 je bilo 42 % prebivalcev New Yorka priseljenih. Leta 1920 je bil že vsak osmi državljan ZDA tujega rodu.
Širjenje demokratičnih pravic
Na prehodu v 20. stoletje sta se v zahodni Evropi uveljavila liberalna demokracija in parlamentarizem, v katerem so delovale različne politične stranke.
S širjenjem volilne pravice je predstavnike v parlamentih najprej dobilo meščanstvo. Do začetka 20. stoletja je bila v gospodarsko razvitih evropskih državah uvedena splošna volilna pravica za vse polnoletne moške državljane in prve predstavnike v parlamentih so dobile tudi delavske stranke.
Volilne pravice pred prvo svetovno vojno, razen v redkih državah in na občinski ravni, ženske še vedno niso imele.
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje sta se v zahodni Evropi uveljavila liberalna demokracija in parlamentarizem, v katerem so delovale različne politične stranke.
Do začetka 20. stoletja je bila v razvitih evropskih državah uvedena splošna volilna pravica za moške.
Oglej si sliko in pojasni
• Kaj so ženske na protestnih shodih zahtevale?
V nasprotju z zahodno- in srednjeevropskimi državami, ki so spodbujale razvoj demokracije, je car v Ruskem imperiju ohranil neomejeno
ZANIMIVO
V slovenskih deželah, ki so bile del Avstro-Ogrske, je na volitvah v državni zbor od leta 1907 za moške veljala splošna, enaka, neposredna in tajna volilna pravica.
Kolonialni imperiji
Evropa je bila na začetku 20. stoletja središče moči, bogastva, znanja in »zahodne civilizacije«. Mnogi evropski narodi so verjeli, da so v primerjavi z neevropskimi narodi večvredni. Gospodarsko najbolj razvite države so tekmovale, katera bo kolonizirala ali si priključila več ozemlja v Afriki in Aziji, da bi politično in gospodarsko nadzorovala manj razvite narode. Nastali so kolonialni imperiji, največji so bili angleški, francoski, nizozemski in belgijski. Ob začetku 20. stoletja so v boj za kolonije vstopile nove države, kot sta bili Nemčija (Nemško cesarstvo) in Kraljevina Italija, kar je povzročilo napetosti med evropskimi državami.
Med evropskimi gospodarskimi silami je potekal boj za kolonije v Afriki in Aziji. Nastali so kolonialni imperiji, največji so bili angleški, francoski, nizozemski in belgijski. V začetku 20. stoletaj sta se v boj vključili tudi Nemčija in Italija, kar je povzročilo napetosti med evropskimi silami.
Oglej si zgornji sliki in pojasni
• Kakšen je bil odnos Evropejcev do staroselcev v kolonijah?
Osmansko cesarstvo in razmere na Balkanu
Osmansko cesarstvo je bilo na začetku 20. stoletja država, ki je že tristo let izgubljala moč, a z izhodom na Rdeče morje in v Perzijski zaliv je imelo strateško lego v vzhodnem Sredozemlju ter dostop do bogatih nahajališč nafte. Evropske sile so zanj kazale velik interes in tekmovale za vpliv na njegovem ozemlju. Problem njegovega propadanja so poimenovale vzhodno vprašanje.
Njegov evropski del – Balkanski polotok – je zaradi vpletanja velikih sil postal , imenovano »sod smodnika«.
Pozornost evropskih držav se je na začetku 20. stoletja usmerila v Osmansko cesarstvo, ki je do tedaj že dodobra izgubilo svoj vpliv. Problem njegovega propadanja imenujemo vzhodno vprašanje.
Balkan je zaradi raznolikosti interesov velikih sil postal krizno žarišče, imenovano »sod smodnika«.
