Potujem v preteklost 9

Zakaj je prva svetovna vojna pretresla svet?

Naraščanje nasprotij med državami v začetku 20. stoletja je povzročilo nevarno tekmo v oboroževanju in povezovanje držav v dva tabora. Atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 je države povedel v vojno. V vojni so se oblikovale številne fronte, bojevanje je potekalo tudi v kolonijah in na morju. Značilno je bilo pozicijsko bojevanje. V času vojne se je v Ruskem cesarstvu zgodila oktobrska revolucija, ki je Rusijo spremenila v socialistično državo. Mirovne pogodbe s poraženimi državami so sklenili na pariški mirovni konferenci 1919. Posledice prve svetovne vojne so bile politične in ozemeljske.   

Kako so v Evropi prevladali avtokratski in totalitarni sistemi?

Za Evropo v času med obema vojnama je bil značilen obstoj raznolikih oblik vladanja: demokratičnih, diktatorskih in totalitarnih. Demokracija v mnogih državah je bila nestabilna. V Italiji je Mussolini uvedel fašizem, ki je med evropskimi voditelji dobil mnogo posnemovalcev. Politična nestabilnost in slabe gospodarske razmere so vplivale na to, da so Nemci za svojega voditelja leta 1933 izvolili Adolfa Hitlerja. Nemčijo je spremenil v totalitarno državo. V Sovjetski zvezi je oblast prevzel Stalin, po katerem to obdobje imenujemo stalinizem.

Kako se je odrazila totalnost druge svetovne vojne?

Z nemškim napadom na Poljsko se je leta 1939 začela druga svetovna vojna. Nemške sile so se ob pomoči Italije in drugih zaveznic zatem obrnile proti zahodu, jugu in severu Evrope. Okupatorji so bili ob zasedbi osvojenih dežel zelo kruti do domačega prebivalstva. Ljudje so se na njihovo nasilje odzvali različno; nekateri so z okupatorji sodelovali, drugi so se mu uprli, tretji so se odločili za čakanje. Vojna se je že v letu 1940 razširila v Afriko, leto kasneje pa tudi na Daljni Vzhod. Vojna je močno in brutalno posegla v življenje civilistov, najbolj nečloveško je bilo nemško ravnanje z »manjvrednimi« narodi. Leta 1942 je nastopil preobrat na vseh bojiščih, ki je v letu 1945 pripeljal do poraza sil osi in konca vojne. Za zmago v vojni je bilo zelo pomembno tudi sodelovanje med zaveznicami.

Kako je hladna vojna razdelila svet?

Za svet po drugi svetovni vojni sta bila značilna sodelovanje in nasprotje hkrati. Novoustanovljena organizacija OZN naj bi skrbela za mir in sodelovanje po vsem svetu. Hladna vojna pa je Evropo in svet razdelila na zahodni blok pod vplivom ZDA in vzhodni blok pod vplivom Sovjetske zveze. Med velesilama je potekala tekma v oboroževanju, med pa blokoma so nastajala krizna žarišča, V začetku 90. let se je hladna vojna končala. Propad komunizma v Sovjetski zvezi je sprožil spremembe in propad komunizma v komunističnih državah v vzhodni Evropi. V Evropi je gospodarsko povezovanje, ki se je začelo po drugi svetovni vojni, preraslo v Evropsko unijo.

Kako so se spreminjale gospodarske razmere v 20. stoletju?

Industrijska revolucija in kapitalistični razvoj sta na začetku 20. stoletja določila razmerje moči v sodobnem svetu. ZDA so postale svetovna gospodarska velesila, v socialistični Sovjetski zvezi pa se je uveljavil socialistični gospodarski model. Kapitalistični svet je pretresla velika gospodarska kriza leta 1929. Po drUugi svetovni vojni so ZDA obdržale vodilno mesto v gospodarstvu, pospešen gospodarski razvoj pa se je začel tudi v drugih delih sveta. Konec hladne vojne je povzročil zlom socialističnega gospodarskega modela. Svetovna trgovina je pospešila mednarodne stike in prepletenost svetovnega gospodarstva.

Kako se je v 20. stoletju razvijal narodni položaj Slovencev?

Slovenci so po koncu prve svetovne vojne vstopili v novo državo - Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevino Jugoslavijo). V njej so gospodarsko in kulturno napredovali, niso pa dosegli avtonomije. V drugi svetovni vojni je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med več okupatorjev, njegovi prebivalci pa med različna odporniška gibanja. Po zmagi partizanskega odporniškega gibanja nad okupatorji je komunistična partija uvedla totalitarni komunistični sistem z nasiljem in nadzorom nad javnim in zasebnim življenjem prebivalcev. V 80. letih se je krepilo gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev, ki je svoj vrh doseglo s prvimi demokratičnimi volitvami po drugi svetovni vojni (1990) in z razglasitvijo samostojne države (1991).