• Na gospodarskem področju globalizacijo spodbujata prosta trgovina in obstoj enotnega svetovnega trga.
• Na političnem področju globalizacija zahteva mednarodno sodelovanje držav in spodbuja njihovo povezovanje v nadnacionalne (mednarodne) organizacije, kot je sistem OZN.
• Na kulturnem področju se s procesom globalizacije prepletajo kulture in običaji.
Pozitivni in negativni učinki globalizacije
Obsežne gospodarske, kulturne in družbene spremembe, ki jih prinaša globalizacija, nekateri zagovarjajo, drugi pa jim nasprotujejo.
Zagovorniki globalizacije poudarjajo njene dobre strani.
Prepričani so, da je naše razmišljanje in vedenje zaradi več stikov z drugimi kulturami postalo bolj svetovljansko in bolj odprto za sprejemanje drugačnosti. Dogodkom na tujem pripisujemo čedalje večjo vrednost, saj se je zaradi »zmanjšanja« sveta spremenil pomen državnih ozemelj, meja in posamezne države. V globaliziranem svetu 21. stoletja ni nobena država sama in sama tudi ne more rešiti nobenega problema. Rešitev je zgolj v meddržavnem oziroma mednarodnem sodelovanju, ki ga globalizacija spodbuja.
Zagovorniki globalizacije poudarjajo tudi, da mednarodno gospodarsko povezovanje in konkurenca zvišujejo proizvodnjo in blaginjo ljudi. Potrošniki imajo zaradi boljšega dostopa do tujih izdelkov in storitev po nižjih cenah večjo izbiro in si lažje privoščijo najrazličnejše dobrine, ki so bile v preteklosti zelo drage. Po mnenju nekaterih ekonomistov globalizacija omogoča vstop na svetovni trg tudi revnim državam in s tem daje možnost za vsestranski razvoj revnejšega dela sveta.
Nasprotniki globalizacije poudarjajo njene slabe strani.
Res je, da je svet postal »globalna vas« in s tem tudi bolj povezan, vendar pa so države v svetu še vedno neenakomerno razvite in različno hitro sprejemajo nastale spremembe.
Nasprotniki so prepričani, da dokler imajo države medsebojno nasprotujoče si interese in so med njimi premoženjske razlike, so možnosti za poenoteno svetovno ureditev le majhne.
Različna protiglobalistična gibanja vidijo globalizacijo kot poglavitni vzrok za vse večjo revščino in neenakost v posameznih državah kot tudi po svetu. Globalizacija naj bi bila po njihovem mnenju razlog za propad mnogih tovarn in izgubo zaposlitve v razvitem svetu ter prenos njihove proizvodnje v razvijajoči se svet, kjer se dogaja veliko izkoriščanje delavcev.
Veliko kritik je deležna tudi konkurenca globalnih blagovnih znamk na lokalnih tržiščih manj razvitih držav, ki izriva lokalne in manjše blagovne znamke. Nasprotniki globalizacije poudarjajo tudi negativen vpliv proste trgovine na okolje: onesnaževanje zaradi povečanega transporta, izkoriščanje naravnih bogastev, zmanjšanje stopnje rodovitnosti prsti in onesnaženost vodnih virov.