Posledice industrijske revolucije
KLJUČNE BESEDE
• urbanizacija
• industrijska mesta
• meščanstvo
• industrijsko delavstvo/proletariat
Porast prebivalstva
Zaradi napredka v kmetijstvu in medicini ter izboljšanja zdravstvene oskrbe in higienskih razmer je prebivalstvo v Evropi z industrijsko revolucijo hitreje naraščalo.
ZANIMIVO
♦ Leta 1800 je v Evropi živelo 188 milijonov ljudi, kar je predstavljalo petino svetovnega prebivalstva. Leta 1900 jih je bilo že 432 milijonov, kar je predstavljalo tretjino svetovnega prebivalstva.
♦ Danes v mestih živi okoli 55 % svetovnega prebivalstva, do leta 2050 naj bi jih bilo že okoli 68 %.
Porast mest
Ena od poglavitnih značilnosti industrializacije je bilo širjenje mest in mestnega načina življenja, kar imenujemo urbanizacija.
Velika starejša evropska mesta (na primer London, Glasgow, Pariz, Berlin, Dunaj in druga) so zaradi industrijskega razvoja in priseljevanja s podeželja spremenila obseg in videz. Število njihovih prebivalcev se je v drugi polovici 19. stoletja povzpelo čez milijon. Rastla so tudi ostala mesta.
Značilnost industrializacije je tudi urbanizacija — širenje mest in mestnega načina življenja.
ZANIMIVO
London, ki je že leta 1800 dosegel milijon prebivalcev, je bil v 19. stoletju največje mesto na svetu.
Industrijska mesta so sprva rasla brez načrtov. Odsevala so stanje v tedanji družbi: na eni strani so bile urejene ulice z lepimi vilami in bogatimi lastniki, na drugi strani pa neurejeni predeli revežev.
Revna predmestja so bila prenaseljena, onesnažena in nezdrava, kot lahko spoznaš v pisnem viru in na spodnji ilustraciji. V bivališčih ni bilo vodovoda in kanalizacije. Pili so kar vodo iz onesnaženih mestnih rek. V takšnih pogojih so se hitro širile bolezni (tuberkuloza, tifus, kolera), ki so povzročale visoko umrljivost.
Revna predmestja so bila prenaseljena, onesnažena, brez kanalizacije in vodovoda ter so nudila slabe življenjske pogoje.
»Ulice /…/ so /…/ umazane, polne rastlinskih in živalskih odpadkov /…/. Na ulicah trgujejo; košare z zelenjavo in sadjem, seveda samo slabim in komaj užitnim, še bolj zožujejo prehod in od njih, kakor tudi iz mesnic, se širi grozen smrad. Hiše so obljudene in prav gor do podstrešja umazane od znotraj ter take, da bi nihče ne želel v njih stanovati /…/.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Katere probleme industrijskih mest opisuje vir?
Mestne oblasti, državne vlade in posamezni podjetniki (med najbolj znanimi je bil Waližan Robert Owen) so kmalu spoznali, da neurejenost mest, slabe bivanjske in delavne razmere škodijo zdravju prebivalcev. Državne in mestne oblasti so začele sprejemati zakone in izvajati reforme, ki so izboljšale stanje v mestih in na podeželju.
S sprejemanjem zakonov in izvajanjem reform so oblasti izboljšale stanje v mestih.
ROBERT OWEN (1771−1858)
Kdo je bil Robert Owen?
»Ker sem pa vedel, da bi troški za nesmotrno kanalizacijo bili problematični, pridobil sem občinski svet, da je dovolil naročiti splošni kanalizaični načrt. /…/ Po tem načrtu, slonečem na splakovalnem sistemu, zidali so se potem vsi kanali. Teh je bilo jako veliko, kajti vsako leto dal sem postaviti v proračun velike zneske za razširjavo kanalskega omrežja.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Katere novosti so pridobili v mestih?
⇒ Razišči na spletu delo župana Ivana Hribarja.
V mestih so uredili preskrbo s pitno vodo in kanalizacijo.
Mesta so postala bolj urejena, napeljali so ulično razsvetljavo, razširili mestne ulice, uredili parke.
Preuredili so tudi revna predmestja in zgradili nova bivališča za revne.
ZANIMIVO
V Veliki Britaniji so leta 1848 sprejeli prve zakone, ki so določali, da morajo biti tudi delavska stanovanja grajena po predpisih o zdravju in čistoči.
Spremembe v družbi
Industrijska revolucija je povzročila tudi spremembe v družbi.
• Kmetje so bili še vedno najštevilčnejši sloj. Mnogi so zaradi številnih težav in konkurence propadli in se odselili v mesta.
• Z naraščanjem industrijskih mest in zaposlovanjem v tovarnah je naraslo število delavcev.
• Z industrijsko revolucijo se je okrepilo meščanstvo.
Oglej si in pojasni
⇒ Ob sliki opiši prebivališče meščanske družine iz sredine 19. stoletja.
⇒ Ali je družina premožna? Svoj odgovor utemelji.
• Meščanstvo je bilo neenotno. Način življenja premožnih meščanov se je precej razlikoval od načina življenja srednjega ali nižjega meščanstva.
• V primerjavi z obdobjem pred industrijsko revolucijo je pomen izgubilo plemstvo. Njihov način življenja so posnemali premožni kapitalisti, mnogi so pridobili plemiški naziv.
»Meščani so seveda največ pozornosti namenili kar najboljši opremi salona – sobi za goste /…/. To je bil prostor, ki naj bi navzven kazal doseženo blaginjo družine, in prostor, v katerem so meščani gojili kulturo obiskov. /…/ Najpremožnejši meščani so imeli v svojih stanovanjih tudi stranišča /…/. Stanovanja so bila čista, svetla in prostorna.«
Preberi vir in pojasni
⇒ O kateri značilnosti premožnega in srednjega meščanstva priča pisni vir?
⇒ Zakaj je bil salon najpomembnejši del meščanskega stanovanja?
MEŠČANSTVO V 19. STOLETJU
Kdo vse je spadal med meščanstvo?
ZANIMIVO
V Ljubljani je leta 1910 le nekaj najpremožnejših družin imelo več služabnikov, večina premožnejših gospodinjstev pa je zaposlovala le eno služabnico.
Industrijsko delavstvo
V mestih je še posebej naraščalo število industrijskih delavcev ali proletariata.
• Ritem njihovega dela v tovarnah so narekovali stroji in strogi predpisi.
• Zaradi slabih delovnih pogojev so bile med delavci pogoste poškodbe in bolezni.
Delavci največkrat niso mogli preživeti družine, zato so bile običajno zaposlene tudi njihove žene (kot služkinje, varuške, delavke v tovarnah …). Tudi delavski otroci so že zelo mladi začeli delati, najpogosteje v tovarnah in rudnikih.
»1. Vhod v tovarno se zapre 10 minut potem, ko se zjutraj zaženejo stroji. Noben tkalec ne more več vstopiti do odmora za zajtrk. Tkalcu, ki bo odsoten, se bo od plače odtrgala kazen 3 šilinge. 2. Tkalcu, ki zapusti delavni prostor brez dovoljenja vodje, se bo od plače odtrgala kazen 3 šilinge. 9. Če se polomijo tkalski čolniček, krtača, posode za olje, kolesa, okna in podobno, mora tkalec plačati za nabavo novega. 12. Če se delavec v delovnem prostoru pogovarja s sodelavcem, žvižga ali poje, se mu od plače odtrga kazen 6 šilingov.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Oceni zapisana pravila in sklepaj, kaj je bil njihov namen.
Položaj delavstva se je do druge polovice 19. stoletja izboljšal.
• Države so z zakoni omejile njihov delavnik, zaščitile njihove pravice, uvedle socialno in nezgodno zavarovanje, kasneje tudi pokojninsko zavarovanje.
• Omejeno in kasneje prepovedano je bilo delo otrok.
• Medsebojno pomoč so organizirali tudi delavci sami.
V drugi polovici 19. stoletja se je položaj delavstva izboljšal. Država je zakonsko omejila delavnik, uredila zavarovanja, prepovedala delo otrok. Delavci so organizirali medsebojno pomoč.
ZANIMIVO
Leta 1904 je mednarodna zveza delavcev 1. maj razglasila za dan množičnih delavskih demonstracij za 8-urni delavnik. Shodi delavcev na ta dan so bili namenjeni tudi spominu na žrtve delavskih demonstracij 1. maja 1886 v Chicagu.
Napredek šolstva
Vsesplošen razvoj je vplival tudi na šolstvo.
Z razsvetljenstvom je izobraževanje postalo sredstvo napredka in splošne blaginje. Tehnični razvoj v času industrijske revolucije je povečal potrebo po pismenosti in izobraženih delavcih, kar je povečalo pomen izobrazbe.
• Države (na Slovenskem pa dežele) so povečevale število šol, osnovnih in srednjih.
• Šole so bile bolje opremljene, učitelji so dobivali redno plačilo.
Ob koncu 19. stoletja so osnovno šolo v teh državah obiskovali že skoraj vsi otroci.
• V šolo je hodilo čedalje več deklic, ki so se učile tudi gospodinjskih opravil, kuhanja in šivanja.
• V šolah in domači vzgoji se je spremenil odnos do otrok.
Z vsesplošnim razvojem se je povečal pomen šolstva in izobrazbe, povečala se je potreba po pismenosti. Povečalo se je število šol in število šolarjev, tudi deklic, povečal se je ugled učiteljev ter v vzgoji spremenil odnos do otrok.
»Ob koncu 19. stoletja se je začela nova doba /…/: v šoli so začeli poučevati higieno in psihologijo, otroke so začeli preučevati z novih zornih kotov in med pomembnimi dognanji je bilo odkritje, da so bili otroci nesrečni in da so v marsikaterem pogledu trpeli. /…/ napore so vlagali v zmanjšanje duševne utrujenosti, poskusili so s šolami na svežem zraku, igrami, blaženjem kaznovanja in prijetnejšim poučevanjem.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Kako se je spremenil odnos do otrok konec 19. stoletja?
⇒ Kaj si predstavljaš pod »prijetnejšim poučevanjem«?
ZANIMIVO
V drugi polovici 19. stoletja so poučevali verouk, lepo vedenje, pisanje, branje, računanje, naravoslovje, zemljepis, petje in telovadbo.