Industrijska revolucija
KLJUČNE BESEDE
• industrijska revolucija
• tekstilna industrija
• tovarne
• parni stroj
• parna lokomotiva
• železarska (jeklarska) industrija
• znanstveno-tehnična revolucija
• elektrika
Kaj je industrijska revolucija
Iz tehničnih dosežkov znanstvene revolucije v 18. stoletju so se razvila nova znanstvena spoznanja in tehnične novosti.
Izumljeni so bili stroji. Njihovo vključevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18. stoletja je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo.
Ta sprememba se imenuje industrijska revolucija. Povzročila je velike gospodarske in družbene spremembe.
Vključevanje strojev v proizvodnjo v drugi polovici 18. stoletja je povzročilo spremembo, imenovano industrijska revolucija.
ZANIMIVO
Pojem revolucija izhaja iz latinske besede revolutio in pomeni popoln zasuk, kar razumemo kot korenita oz. hitra sprememba.
Začelo se je v Veliki Britaniji
Industrijska revolucija se je začela v Angliji (južnem delu Velike Britanije).
To ni bilo naključje, temveč posledica številnih dejavnikov.
• V Angliji so se že od konca 17. stoletja pod vplivom fiziokratizma odvijale spremembe, na primer uvajanje novih rastlin za prehrano živali in ljudi, nove pasme živali, prvi kmetijski stroji, na primer sejalnik ... Posledično se je povečala količina pridelkov. Več hrane je odpravilo lakoto in povzročilo hitrejšo rast prebivalstva.
Industrijska revolucija se je začela v Angliji zaradi številnih dejavnikov.
Modernizacija kmetijske proizvodnje pod vplivom fizikratizma je vplivala na pojav novih rastlin, pasem živali in novih strojev, kar je povečalo količino pridelane hrane, odpravilo lakoto in povečalo rast prebivalstva.
Oglej si in pojasni
⇒ Kaj je poganjalo sejalnik?
⇒ Sklepaj, kako se je zaradi sejalnika spremenilo sejanje.
• Anglija je imela kapital. Angleški trgovci so ogromne zaslužke od svetovne trgovine vložili v proizvodnjo, na primer v tekstilno proizvodnjo.
• Imela je surovine: premog, železovo rudo, volno in bombaž, zelo iskano surovino v tekstilni proizvodnji, ki so ga uvažali iz svojih ameriških kolonij.
• Imela je dobro razvit promet. Cestno omrežje in rečni kanali so povezovali mesta s pristanišči.
• Država je bila politično stabilna in ni ovirala podjetnosti zasebnikov.
• Imela je dovolj delovne sile. Zaradi procesa na podeželju (za gojenje ovc) so kmetje izgubili svoje posesti ter se zaposlili v proizvodnji.
Med dejavnike, ki so omogočili industrijsko revolucijo, štejemo tudi prisotnost domačega kapitala, prisotnost surovin, dobro razvit promet, politično stabilnost ter zadostno delavno silo.
ZANIMIVO
Škotski inženir John McAdam je v 18. stoletju razvil nov sistem gradnje cest; še danes ga po njem imenujemo makadam.
Prvi stroji in tovarne
Veliko prvih tehničnih izumov in strojev je bilo posledica iskanja praktičnih rešitev v povezavi z znanstvenim preizkušanjem. Tehnične novosti in prvi stroji so se najprej uveljavili v tekstilni industriji (predilstvo, tkalstvo), ki je postala najpomembnejša panoga industrijske revolucije.
Tehnične novosti so se najprej uveljavile v tekstilni industriji.
ZANIMIVO
Proizvodnja bombažnega blaga v Angliji se je v letih 1780–1827 povečala za 100-krat in poceni angleško blago je izrinilo vso konkurenco v celinskem delu Evrope in kolonijah.
Oglej si tabelo in pojasni
⇒ Primerjaj letnice tehničnih novosti in sklepaj, ali so se novosti pojavljale hitro ali počasi.
⇒ O kateri značilnosti industrijske revolucije pričajo podatki v drugem stolpcu?
Uvedba strojev je povzročila spremembe v organizaciji proizvodnje.
Kapitalisti so v velikih stavbah – tovarnah – zbrali množico delavcev, največkrat propadlih kmetov, ki so delali ob strojih. Z njimi so v tovarnah proizvedli veliko več izdelkov kot pred tem s katerokoli obliko proizvodnje.
Ker so prvi stroji delovali na vodni pogon, so prve tovarne zgradili ob rekah.
Uvedba strojev je povzročila spremembe v organizaciji proizvodnje.
Kapitalisti so v velikih stavbah — tovarnah — zbrali množice delavcev. Prve tovarne so zgradili ob rekah.
Oglej si in pojasni
⇒ Opiši notranjost tovarne. Po čem je podobna tovarnam danes?
ZANIMIVO
♦ Prve tovarne v Angliji so imele naziv mill (angl. mlin), na primer Cromford mill, kar kaže na njihovo lokacijo ob vodi.
♦ Anglež Richard Arkwright, poimenovan 'oče tovarn', je pred 250 leti izumil organizacijo dela v tovarni, kot jo poznamo še danes: hale, polne strojev in najetih delavcev.
Oglej si in pojasni
⇒ Primerjaj sliki in pojasni, v čem se je tovarna razlikovala od manufakture.
V drugi polovici 18. stoletja je James Watt izumil prvi uporabni parni stroj (1775).
• Uporabili so ga za pogon strojev v tovarnah, črpalk za vodo in v rudarstvu.
• Parni stroj je postal simbol prve faze industrijske revolucije.
Parni stroj so uporabili tudi v prometu. Ko so ga vgradili v jadrnico, je nastal parnik (1807).
Izum parne lokomotive v Angliji (1814) in gradnja železniške mreže sta bila pomembna dosežka industrijske revolucije. Železnica je kmalu dobila vodilno vlogo v prometu in je pomembno vplivala na širjenje industrijske revolucije.
• Služila je za transport surovin, blaga in ljudi ter prenos novic.
• Omogočala je zaposlitev tisočim, ob njej so nastala nova industrijska središča.
Parni stroj so uporabljali tudi v prometu: parniki v vodnem prometu in parne lokomotive v železniškem prometu. Za industrijsko revolucijo je bila značilna gradnja železniške mreže, ob kateri so nastajala industrijska središča.
Železnica je omogočila transport surovin, blaga in ljudi ter prenos novic.
»Leta 1819 je hibridno plovilo Savannah prvič preplulo Atlantik. Na 633 ur dolgi poti je le krajši čas, 80 ur, delovalo na paro. Leta 1838 je iz Irske s 40 potniki na zgodovinsko vožnjo čez Atlantik zaplul Sirius, prvi parnik. Po 18 dneh plovbe mu je zmanjkajo premoga in posadka je morala zakuriti celo pohištvo in jambor, da je lahko nadaljevala plovbo – ampak bil je prvo potniško plovilo, ki je preplulo Atlantik izključno na parni pogon.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Ovrednoti, ali je bila plovba parnika Sirius uspeh ali neuspeh.
⇒ Zakaj je njegova vožnja poimenovana 'zgodovinska vožnja'?
PRVI VLAK
Kako hitri so bili prvi vlaki?
Za gradnjo parnih in drugih strojev ter železniških prog so potrebovali veliko železa in jekla, zato je v prvi polovici 19. stoletja postala pomembna železarska (jeklarska) industrija.
»Vsako jutro lahko vidimo prodajalce londonske tržnice, ko natovarjajo živila, ki prispejo v mesto z nočnim vlakom: ribe, meso, sveže mleko, maslo, svinjina, jabolka, zelje, kumare.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Kako je železnica vplivala na prehranjevalne navade?
⇒ Sklepaj, zakaj je železnica pridobila odločilno vlogo v industrijski revoluciji.
ZANIMIVO
V desetih letih (1760–1770) se je v Angliji pojavilo 200 tehničnih iznajdb, v naslednjih dvajsetih letih pa jih je bilo že več kot 800.
Znanstveno-tehnična revolucija (druga industrijska revolucija)
V drugi polovici 19. stoletja so se pojavili novi izumi in tehnične izboljšave. Bili so rezultat načrtnega raziskovalnega dela znanstvenikov in inženirjev na univerzah in v podjetjih. Za to drugo fazo industrijske revolucije se je uveljavilo poimenovanje znanstveno-tehnična revolucija.
• Največ tehnoloških odkritij se je pojavilo v železarsko-jeklarski industriji, kemični industriji (umetne snovi) in v proizvodnji energije.
• V prometu je napredovala gradnja železnic, ki je spodbujala železarstvo, premogovništvo in gradbeništvo.
• Premog in paro so zamenjali novi viri energije: plin, elektrika in nafta. Elektrika je z električnim generatorjem poganjala stroje v tovarnah. Začeli so jo uporabljati tudi v vsakdanjem življenju za razsvetljavo mestnih ulic in hiš.
• V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do številnih izumov, ki so omogočili hitrejše povezovanje sveta in so spremenili vsakdanje življenje ljudi.
Za drugo fazo industrijske revolucije se je uveljavilo poimenovanje znanstveno-tehnična revolucija. Pojavili so se novi izumi in tehnične izboljšave, ki so bili rezultat načrtnega raziskovalnega dela. Največ tehničnih novosti je bilo v železarski in kemični industriji ter proizvodnji energije, kjer so premog in paro zamenjali plin, elektrika in nafta.
ZANIMIVO
Alfred Nobel je leta 1860 odkril dinamit.