Zgodnji kapitalizem
KLJUČNE BESEDE
• kapital
• kapitalist/podjetnik
• kapitalizem
• trikotna trgovina/svetovni gospodarski trikotnik
• založništvo
• manufaktura
Temelji kapitalistične miselnosti
Kapitalizem izhaja iz besede kapital, ki pomeni lastnino oziroma vrednost v različnih oblikah, ki jo lastnik – imenovan kapitalist ali podjetnik − vloži v proizvodnjo, na primer denar, proizvajalna sredstva (stroje) ali nepremičnino (posestvo, tovarno, obrtno delavnico …), neko zaščiteno znanje ali izum. Več podjetnikov se lahko združi in skupaj ustanovijo podjetje.
Kapitalizem iz besede kapital pomeni lastnino oziroma neko vrednost, ki jo lastnik — kapitalist ali podjetnik — vloži v proizvodnjo.
ZANIMIVO
♦ Kapitalizem odlikujeta učinkovitost in nenehno spodbujanje novosti (inovacij), v razvoj katerih so podjetja prisiljena zaradi konkurence na trgu.
Kapitalizem je gospodarska ureditev, ki temelji na:
• zasebni lastnini,
• svobodni gospodarski pobudi (gospodarski svobodi) in
• svobodnem (prostem) trgu.
Svobodna gospodarska pobuda (gospodarska svoboda) pomeni, da se država ne vmešava v odločitve zasebnih podjetij in podjetnikom prepušča odločitev kam, kako in kdaj bodo vložili (investirali) svoj kapital.
• Svobodna gospodarska pobuda spodbuja ustvarjalnost, storilnost in tehnološki napredek.
• Posledično se razvija in krepi gospodarska uspešnost države.
Svobodni trg pomeni, da država dopušča, da podjetja med seboj tekmujejo s svojimi izdelki ali storitvami, državljanom pa je svobodno prepuščeno, kako se odločijo za nakup izdelkov ali storitev.
Svobodna gospodarska pobuda je, ko se država ne vmešava v odločitve zasebnih podjetij in podjetnikom prepušča svobodo vlaganja kapitala, saj se tako krepi gospodarska uspešnost in napredek.
Svobodni trg pomeni, da podjetja tekmujejo s storitvami in izdelki, državljani pa se svobodno odločijo za nakup le–teh.
ZANIMIVO
Na svobodnem (prostem) trgu se srečujeta ponudba in povpraševanje. Če je povpraševanje večje od ponudbe, cene narastejo. Če pa je ponudba večja od povpraševanja, cene padejo.
Pojav kapitalizma
Prve oblike kapitalizma so se pojavile v zahodni Evropi v 16. stoletju.
Kapitalizem se je okrepil z merkantilizmom in razmahom čezmorske svetovne trgovine v 17.−18. stoletju.
Za 19. stoletje je bil značilen liberalni kapitalizem, v katerem država ni omejevala gospodarske svobode.
Prav kapitalizem in naraščajoči sloj kapitalistov sta odločilno pripomogla k razmahu in uspehu industrializacije v 19. stoletju.
Prve oblike kapitalizma so se pojavile v zahodni Evropi v 16. stoletju. Kapitalizem se je okrepil z merkantilizmom in razmahom čezmorske svetovne trgovine v 17.−18. stoletju. Za 19. stoletje je bil značilen liberalni kapitalizem.
BOGASTVO NARODOV: RAZISKAVA O NARAVI IN VZROKIH BOGASTVA NARODOV (1776)
Kaj je po mnenju filozofa in ekonomista Adama Smitha pomembno za uspešen gospodarski razvoj?
»Vsak delavec bi se rad znebil velike količine izdelkov, ki jih sam ne potrebuje, in ker so v popolnoma enakem položaju tudi vsi drugi delavci, lahko menja veliko količino svojega blaga za veliko količino /…/ ali za ceno velike količine njihovega blaga. Obilno jih oskrbuje z rečmi, ki jih potrebujejo, oni pa mu prav tako izdatno strežejo s tistim, kar potrebuje sam, in tako se splošna blaginja širi skozi vse različne plasti družbe.«
Preberi vir in pojasni
⇒ O kateri temeljni značilnosti kapitalizma govori pisni vir?
⇒ Kako razumeš pojem 'splošna blaginja'?
Svetovni gospodarski trikotnik spodbudi kapitalizem
V dobi geografskih odkritij se je zgodilo rojstvo čezmorske svetovne trgovine.
Čezmorska svetovna trgovina v trikotniku med Evropo, Afriko ali Azijo in Ameriko, imenovana tudi trikotna trgovina, je vplivala na nastanek svetovnega gospodarskega trikotnika.
Trikotna trgovina med Evropo, Afriko in Ameriko je vplivala na nastanek svetovnega gospodarskega trikotnika.
Oglej si zemljevid in pojasni
⇒ Kakšna je bila razlika med blagom, ki so ga trgovci izvažali iz Evrope, in blagom, ki so ga uvažali v Evropo?
ZANIMIVO
Ob koncu 17. stoletja so volneni izdelki predstavljali dve tretjini angleškega izvoza.
Da bi pridobile surovine in zadostile povpraševanju na trgu, so najuspešnejše evropske države v Afriki, Aziji in Ameriki ustanovile trgovske postojanke in kolonije.
• V 16. stoletju sta imeli največ kolonij Portugalska in Španija.
• V 17. stol. je imela premoč na svetovnih morjih Nizozemska.
• V 18. stoletju se je v vodilno trgovsko, pomorsko in kolonialno velesilo razvila Velika Britanija.
Najuspešnejše evropske trgovske države so bile Španija, Portugalska, Nizozemska in Velika Britanija. Zaradi povpraševanja na trgu in potreb po surovinah so ustanovile trgovske postojanke in kolonije v Afriki, Aziji in Ameriki.
Poleg čezmorske trgovine se je v 18. stoletju povečala tudi trgovina med državami znotraj Evrope.
K njenemu razmahu so pripomogli ukrepi fiziokratizma, na primer odprava carin med državami, nove cestne povezave, osvoboditev kmetov ... Vsi ti ukrepi so povečali tržišče za evropske trgovce in spodbudili kapitalizem.
Ukrepi fiziokratizma, kot je odprava carin med državami, so prispevali k razmahu trgovine med državami znotraj Evrope.
Zgodnja kapitalistična proizvodnja
Razmah trgovine z merkantilizmom v 17. in 18. stoletju je zahteval velike količine izdelkov. Vaški obrtniki in cehovske organizacije jih niso zmogli izdelati dovolj. Da je ponudba izdelkov lahko zadostila vedno večjemu povpraševanju, se je morala evropska proizvodnja reorganizirati. Denarna sredstva za začetek proizvodnje so največkrat prispevali trgovci.
Pojavili sta se dve novi obliki proizvodnje, ki ju štejemo med zgodnje kapitalistične oblike proizvodnje: založništvo in manufakture.
Merkantilizem je povečal zahteve po večjih količinah izdelkov, ki jih obrtniki v cehih niso zmogli izdelati. Ob pomoči denarnih sredstev trgovcev se je evropska proizvodnja reorganizirala. Oblikovali sta se dve zgodnje kapitalistični obliki proizvodnje: založništvo in manufakture.
ZANIMIVO
Največje gospodarstvo v 17.−18. stoletju je bilo indijsko, ki je predstavljajo 25 % vsega svetovnega gospodarstva.
Oglej si tabelo in pojasni
⇒ Katera oblika proizvodnje je bila bolj primerna, da zadovolji naraščajoče povpraševanje po izdelkih? Utemelji svoj izbor.
Oglej si in pojasni
⇒ Opiši posamezne faze dela, ki so opazne v manufakturi platna na sliki.
⇒ Kako bi bila izdelava platna organizirana v založništvu?
ZANIMIVO
Manufakturna tekstilna proizvodnja je bila zelo razširjena v Franciji, Flandriji (na Nizozemskem) in Toskani, kjer je bila še posebej znana proizvodnja svilenih izdelkov.