Kultura v 19. stoletju
KLJUČNE BESEDE
• romantika
• realizem
• impresionizem
• bidermajer
• art nouveau
• secesijska arhitektura
• belle époque
• fin de siècle
• množična kultura
• založniška dejavnost
Umetnost v 19. stoletju
V 19. stoletju se je zvrstilo več umetnostnih slogov, ki so bili prisotni v slikarstvu, glasbi in tudi književnosti:
• romantika,
• realizem,
• impresionizem.
ROMANTIKA (prva polovica 19. stoletja)
Romantični umetniki so upodabljali razočaranje in obup posameznika nad življenjem, minljivost človeka, ljubezen, hrepenenje po svobodi.
Poudarjali so čustva, strasti in razpoloženje posameznika. Umetniki so se v svojih delih pogosto umikali iz resničnosti v domišljijo.
Zanimala so jih pretekla obdobja in zgodovina daljnih dežel. Mnogi so zbirali ljudske pesmi, sestavljali slovarje in opisovali zgodovino lastnega naroda. S svojimi deli so krepili nacionalna čustva.
REALIZEM (30. leta 19. stoletja)
Realistični slikarji in pisatelji so prikazovali vsakdanje resnično življenje, tudi življenje delavcev in revežev v umazanih naseljih, tovarnah in rudnikih.
ZANIMIVO
Charles Dickens je eden najslavnejših piscev 19. stoletja. Ko je bil star 12 let, so njegovega očeta zaradi velikih dolgov obsodili in zaprli. Charles je bil primoran delati v tovarni, ki je proizvajala kreme za čevlje. Revščino in pomanjkanje, ki ju je ob tem izkusil, je opisal v svojih delih.
IMPRESIONIZEM (druga polovica 19. stoletja)
Impresionisti so s svojimi čutili skušali ujeti tiste vtise, ki so jih v nekem trenutku vznemirili. Navdih so iskali v prizorih iz vsakdanjega življenja in v naravi. Slike impresionistov so poudarjale trenutek. Impresionizem se je najprej razvil v Franciji in Pariz je tedaj postal središče umetniških inovacij.
Oglej si in pojasni
⇒ Ob zgornjih slikah primerjaj umetniške sloge v slikarstvu.
⇒ Vse tri slike upodabljajo ženske. Po čem se razlikuje realistična upodobitev od ostalih dveh?
V meščanski kulturi se je v prvi polovici 19. stoletja uveljavil bidermajer, poseben slog notranje opreme. Zanj so bili značilni mehke linije, bogato oblazinjenje, veliko mizic, klopi in drugega drobnega pohištva. Z vsemi temi dodatki je bilo dobro poskrbljeno za domače udobje.
V 19. stoletju se je v meščanski kulturi uveljavil poseben slog notranje opreme, imenovan bidermajer.
Modernizacija mest in arhitektura
Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna modernizacija evropskih mest. Pariz, London, Dunaj, Rim, Berlin in druga mesta so dobili današnjo podobo.
• Zgrajene so bile nove mestne palače in moderne stavbe, namenjene uradom.
• Velike palače, koncertne in operne dvorane ter železniške postaje so konec 19. stoletja v umetnostnem slogu art nouveau gradili iz železa in stekla.
• Mestne ulice so razširili, napeljali so ulično razsvetljavo.
• Nastali so trgovski centri in nova primestna naselja s kakovostnimi domovi za delavce.
• V mestih so uredili zelenice in parke s prostori za otroške igre in ribnike.
Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna modernizacija evropskih mest. Zgradili so nove mestne palače, razširili in osvetlili ulice, uredili zelenice in parke za rekreacijo ...
Velike palače, koncertne in operne dvorane ter železniške postaje so konec 19. stoletja v umetnostnem slogu art nouveau gradili iz železa in stekla.
Značilno okrasje sloga art nouveau je bilo:
• posnemanje naravnih oblik, predvsem živalskih in rastlinskih,
• uporaba motivov klasičnih, srednjeveških ali starinskih obrti,
• sklicevanje na mitologijo in legende,
• uporaba napisov in drugih simbolov,
• nenavadne oblike oken, večkrat manjše v zgornjih nadstropjih,
• obilna raba z okrasnimi motivi.
V nemških in avstrijskih deželah se je konec 19. stoletja uveljavila secesijska arhitektura, pri kateri so umetniki dajali prednost domišljijskim oblikam cvetja in elegantnih vijug. Značilna so bila pročelja stavb, posebej okrasje na njih, velika okna v dnevnih prostorih, verande in pokrite terase.
ZANIMIVO
Glavnina secesijskih stavb v Ljubljani je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja ob Miklošičevi ulici, med starim mestnim jedrom in železniško postajo.
Način oblačenja meščanstva
Način oblačenja meščanov v 19. stoletju je bil strogo določen. Moški in ženske premožnega meščanskega sloja so se preoblačili tudi večkrat na dan, saj je vsaka priložnost zahtevala svoj slog oblačenja.
Pojav množične kulture
Konec 19. stoletja je med Evropejci nastopila doba , tesnobe in nervoze ob koncu stoletja, utrujenosti družbe in občutka dolgočasja.
Obdobje imenujemo fin de siècle. Vendar so zatem mnoge priložnosti za pridobitev bogastva, stabilnost in mir ter tehnološki in znanstveni izumi, ki jih je industrializacija omogočila, med meščanstvom spodbujali navdušenje nad napredkom. To obdobje je dobilo ime »Belle Époque « (lepa doba).
Ob koncu 19. stoletja se je v razvitem svetu pojavila množična kultura. Na njen pojav je vplivalo več dejavnikov:
• Širjenje javnega šolstva je povzročilo dvig pismenosti v Evropi in Severni Ameriki.
• Bogata ponudba knjig, časopisov in revij.
• Iznajdba gramofona in plošč.
• Boljši položaj delavcev je omogočal višji zaslužek in več prostega časa, zlasti ob koncu tedna.
Obdobje konec 19. stoletja imenujemo fin de siècle, za katerega sta bila značilna nervoza ob koncu stoletja in utrujenost družbe. Sledilaj je lepa doba (Belle Époque), doba stabilnosti in navdušenja nad napredkom.
Ob koncu 19. stoletja se je v razvitem svetu pojavila množična kultura.
• Za množično kulturo so bile značilne množične prireditve, kot so bile glasbene, plesne, cirkuške in športne prireditve, gledališča, kasneje tudi kino.
• Med športnimi prireditvami v Evropi so bile priljubljene nogometne tekme. Okoli leta 1900 je postalo zelo priljubljeno kolesarjenje. V ZDA so spremljali ameriški nogomet in baseball. Leta 1896 so bile v Atenah izvedene prve olimpijske igre moderne dobe.
• Priljubljene oblike preživljanja prostega časa so bili tudi sprehodi v naravi in mestnih parkih. Premožni so počitnice preživljali ob morju ali na podeželju.
Za množično kulturo so bile značilne množične prireditve, kot so bile glasbene, plesne, cirkuške in športne prireditve, gledališča, kasneje tudi kino.
ZANIMIVO
Bogati evropski meščani so se zabavali v (na primer Moulin Rouge v Parizu) in igralnicah.
Kulturna podoba slovenskega prostora
Na prelomu 19. stoletja je slovenski narod postal kulturno razvit narod z izoblikovanim knjižnim jezikom, močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom.
Razmahnila se je raznolika založniška dejavnost. Izhajalo je pet dnevnikov, več tednikov in mesečnikov, mnoga glasila, kulturne in strokovne revije ter knjige.
• Slovenska književnost je bila že od Prešerna dalje ob boku evropskih ustvarjalcev (na primer pesnika Simon Jenko in Anton Aškerc ter pisatelj Janko Kersnik). V času moderne (od srede devetdesetih let 19. stoletja do konca prve svetovne vojne) so bili vidnejši ustvarjalci Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in Oton Župančič.
Na prelomu 19. stoletja je slovenski narod postal kulturno razvit narod z izoblikovanim knjižnim jezikom, močno kulturno tradicijo in umetnostjo. Razvilo se je tudi založništvo. Slovenska knjiživnost na evrospkem nivoju. Čas moderne z ustvarjalci: Ivan Cankar, D. Kette, O. Župančič ...
ZANIMIVO
Na začetku 20. stoletja je imela največja slovenska založba Mohorjeva družba okoli 80.000 naročnikov.
• Likovna umetnost je v tem obdobju doživela vrhunec. Vidnejši slikarji so bili Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar, brata Šubic, Matej Sternen, Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Ivana Kobilica.
• V glasbeni umetnosti so nastala pomembna vokalna, orkestralna in operna dela, ki so jih ustvarili Benjamin, Gustav in Josip Ipavec, Anton Foerster, Anton Lajovic, Risto Savin, Viktor Parma.
• Na začetku 20. stoletja se je razcvetela slovenska arhitektura. Arhitekt Maks Fabiani je zasnoval secesijsko podobo Ljubljane po potresu leta 1895. V tem času je na Dunaju deloval arhitekt Jože Plečnik, ki se je leta 1921 vrnil v Ljubljano.
V glasbeni umetnosti so nastala pomembna vokalna, orkestralna in operna dela. Na začetku 20. stoletja se je razcvetela slovenska arhitektura: arhitekta Maks Fabiani in Jože Plečnik.
• Dr. Karel Grossmann je leta 1905 posnel prvi slovenski film z naslovom Na vrtu.
ZANIMIVO
Leta 1901 je arhitekt Jože Plečnik odprl samostojni arhitekturni atelje na Dunaju, kjer je v naslednjih desetih letih ustvaril nekaj izjemnih načrtov, npr. Zacherlova hiša in cerkev sv. Duha na Ottakringu. Leta 1911 se je preselil v Prago, kjer je naredil načrte za preureditev gradu Hradčani.