Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja
KLJUČNE BESEDE
• splošna volilna pravica
• politične stranke
• parlamentarizem
• gibanje za enakopravnost žensk
• sufražetke
Širjenje volilne pravice
V evropskih državah se je v drugi polovici 19. stoletja odvijal boj med silami ohranjanja tradicionalnega reda in silami napredka oziroma liberalizmom.
• Uveljavljanje liberalizma (liberalnih svoboščin) je potekalo počasi, saj mnogi cesarji in kralji niso bili pripravljeni deliti svoje oblasti.
• Z industrializacijo se je meščanstvo krepilo, prav tako njihove zahteve po liberalnih svoboščinah.
Cesarji in kralji so postopoma začeli sprejemati liberalne reforme. Udejanjile so se v sprejetju ustav, ki so postale najpomembnejši v državi.
Z industrializacijo se je meščanstvo krepilo, prav tako njihove zahteve po liberalnih svoboščinah. Cesarji in kralji so postopoma začeli sprejemati liberalne reforme.
»Zgodovina je polna revolucij, ki so imele podobne vzroke, kot smo jim trenutno priča v Angliji. Delež prebivalstva, ki velja za nepomembnega, narašča in zahteva svoj prostor v sistemu. Če se jim ugodi, se bo vse izteklo dobro. Če jih zavrnemo, bo prišlo do boja med mlado energijo enega razreda in srednjeveškimi privilegiji drugega razreda. Tak je boj, v katerega se spušča srednji razred proti plemstvu, ki ima moč in je ni pripravljeno odstopiti industrijskim mestom.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Kakšno je sporočilo vira?
⇒ Poskušaj razbrati stališče avtorja.
• Volilno pravico, v kolikor je obstajala, so imeli v začetku 19. stoletja le premožni posestniki in bogati meščani (5 % prebivalstva).
• V prvi polovici 19. stoletja je enakost (volilno pravico) zahtevalo visoko in srednje meščanstvo in jo tudi dobilo.
• V drugi polovici 19. stoletja so se za volilno pravico borili delavci. Parlamenti so delavske zahteve najprej odločno zavrnili, vendar so delavci z bojem za politične reforme nadaljevali in uspeli.
• Do začetka 20. stoletja je bila v razvitih evropskih državah uvedena splošna volilna pravica za vse polnoletne moške državljane.
Volilna pravica se je tekom 19. stoletja vse bolj širila. Do začetka 20. stoletja je bila v razvitih evropskih državah uvedena splošna volilna pravica za vse polnoletne moške državljane.
ZANIMIVO
V 19. stoletju je bil moški polnoleten, ko je dopolnil 21 let.
ZANIMIVO
V avstrijskem delu Avstro-Ogrske je bila splošna volilna pravica uvedena leta 1907, v ogrskem pa šele po prvi svetovni vojni.
AKTUALNO
Načini odločanja in demokracija — izobraževalni posnetek
Volilna pravica v Sloveniji — izobraževalna spletna stran
Nastanek političnih strank
Uveljavljanje liberalnih svoboščin in širjenje volilne pravice je vplivalo na pojav političnih strank.
Z liberalnimi svoboščinami in ustavami se je v drugi polovici 19. stoletja v razvitih evropskih državah uveljavil tudi parlamentarizem – oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki ljudstva. V parlamentih so se poslanici razdelili v , ki so se delile glede na svoje programe in usmeritve.
Širjenje volilne pravice in uveljavljenje liberalnih svoboščin je vplivalo na pojav političnih strank.
V drugi polovici 19. stoletja se je v Evropi uveljavil parlamentarizem — oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki ljudstva.
Preberi in pojasni
⇒ Kateri skupni interes so, kljub različnim idejnim usmeritvam, imele stranke?
ZANIMIVO
Oznaka desne/leve politične stranke izhaja iz časa francoske revolucije, in sicer iz položaja strank v parlamentu glede na sedež predsednika.
Gibanje za žensko enakopravnost
Z industrijsko revolucijo in družbenimi spremembami, ki so sledile, so ženske dobile možnost za zaposlitev in izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so sčasoma začele zahtevati enake pravice, kot so jih imeli moški.
Izobražene meščanske ženske so organizirale gibanje za ženske pravice.
Oglej si in pojasni
⇒ Kateremu sloju pripadajo ženske na protestu na zgornji sliki? Kako si to ugotovil/-a?
⇒ Po čem bi sklepal/-a, da so bile ženske za protest zelo zavzete?
Gibanje za enakopravnost žensk se je začelo v ZDA sredi 19. stoletja, kmalu zatem pa tudi v Evropi.
Ženske so organizirale protestne shode in celo gladovne stavke, da bi uveljavile svoje pravice.
• Ženske so se najprej borile za pravico do lastnine in pravico do ločitve.
• Vedno glasneje so zahtevale tudi volilno pravico.
Borke za volilno pravico imenujemo sufražetke.
Leta 1888 so se predstavnice sufražetk iz ZDA, Kanade in Evrope prvič zbrale na mednarodnem zasedanju. Sufražetke so s svojimi akcijami na začetku 20. stoletja pritegnile pozornost javnosti. Kljub temu njihovi dosežki niso bili veliki.
Gibanje za enakopravnost žensk se je začelo v ZDA sredi 19. stoletja, kmalu zatem pa tudi v Evropi.
Ženske so organizirale protestne shode in celo gladovne stavke, da bi uveljavile svoje pravice.
Vedno glasneje so zahtevale tudi volilno pravico. Borke za volilno pravico imenujemo sufražetke.
ZANIMIVO
Beseda sufražetke izhaja iz angleške besede suffrage, kar pomeni voliti, in iz latinske besede suffragium, kar pomeni volilni glas.
Ženske so volilno pravico najprej dobile v nekaterih ameriških zveznih državah (1869 v Wyomingu), na Novi Zelandiji (1893) in v Avstraliji (1902). V Evropi so volilno pravico prve dobile Finke (1906).
ZANIMIVO
Na Slovenskem so imele ženske posestnice volilno pravico, vendar praviloma le za občinske volitve. Za vse ženske pa je bila volilna pravica uvedena šele po drugi svetovni vojni.