Revolucije 1848
KLJUČNE BESEDE
• predmarčna doba
• konservativizem
• liberalizem
• socializem
• narodno gibanje
• meščanska revolucija
• pomlad narodov
• marčna revolucija
• zemljiška odveza
• Zedinjena Slovenija
Vzroki za revolucije
Obdobje od dunajskega kongresa do marca 1848, ko je Evropo ponovno preplavila revolucija, imenujemo predmarčna doba.
Kljub delovanju Svete alianse vladarjem v tem času ni uspelo zatreti idej razsvetljenstva in francoske revolucije. Meščanstvo je vedno glasneje zahtevalo spoštovanje osebne svobode, svobodo govora in uvedbo parlamentarne monarhije.
Nasprotje med Sveto alianso in meščanstvom je izhajalo iz različnih idejnih predstav o družbi, ki so se v Evropi oblikovale v prvi polovici 19. stoletja; predstavljene so spodaj.
Obdobje od dunajskega kongresa do marca 1848, ko je Evropo ponovno preplavila revolucija, imenujemo predmarčna doba.
Nasprotje med Sveto alianso in meščanstvom je izhajalo iz različnih idejnih predstav o družbi, ki so se v Evropi oblikovale v prvi polovici 19. stoletja: konservativizem, liberalizem, socializem.
Preberi in pojasni
⇒ Ali so navedene ideje prisotne še danes?
⇒ Kdo jih podpira?
ZANIMIVO
♦ Konservativizem izhaja iz besede ohraniti (lat. conservare), liberalizem pa izhaja iz besede svoboden (lat. liber).
♦ Ime socializem izhaja iz družbe tovarištva enakih ali solidarnih ljudi (lat. socius).
Odpor do Evrope 'tradicionalnega reda' se je med meščanstvom vse bolj krepil.
• Med letoma 1820 in 1830 je izbruhnilo več vstaj in poskusov revolucij, na primer v Franciji, Španiji, Italiji, Belgiji ...
• Sveta aliansa je skušala upore zatreti, vendar ji to ni povsod povsem uspelo. Kljub neuspelim meščanskim vstajam v predmarčni dobi, ideja svobode ni zamrla.
Odpor do Evrope 'tradicionalnega reda' se je med meščanstvom vse bolj krepil. Sveta aliansa je skušala upore zatreti, vendar ji to ni povsod povsem uspelo.
»Novice so govorile o mračni in nemirni podobi Pariza …/, gruče meščanov in rokodelcev so s kričanjem izražale svojo nejevoljo. /…/ Ceste so bile kmalu prekrite z mrtveci in ranjenimi, ljudstvo je razbilo vse cestne svetilke, zaprlo gledališča /…/ povsod trgalo kraljeva znamenja. /…/ Kasneje poroča časopis o /…/ pobegu kralja, ki se je odpovedal prestolu /…/. V strahu pred širitvijo francoskih revolucionarnih idej je Metternich okrepil vojsko /…/.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Proti komu so nastopili Francozi v revoluciji 1830?
⇒ Ugotovi, ali je bil avtor članka naklonjen revoluciji.
Oglej si in pojasni
⇒ Ženska z zastavo predstavlja svobodo. Zakaj se je slikar odločil, da poudari svobodo?
⇒ Kateri družbeni sloj predstavljajo borci v ozadju na sliki?
V večnacionalnih državah se je v prvi polovici 19. stoletja krepilo tudi narodno gibanje, s katerim so si podrejeni narodi prizadevali za:
• enakopraven položaj v večnacionalnih državah ali
• samostojno nacionalno državo.
V predmarčni dobi so se na Balkanu in v Jugovzhodni Evropi Srbi in Grki uprli osmanski oblasti. Grki so ob podpori evropskih sil dobili neodvisno državo (1830). Neodvisno državo so dobili tudi Belgijci, ki so se uprli Nizozemcem. Med Italijani, Nemci, Poljaki in drugimi narodi so ideje o neodvisnosti širile organizacije narodno zavednih domoljubov.
V večnacionalnih državah se je v prvi polovici 19. stoletja krepilo tudi narodno gibanje, s katerim so si podrejeni narodi prizadevali za:
• enakopraven položaj v večnacionalnih državah ali
• samostojno nacionalno državo.
ZANIMIVO
Na Apeninskem polotoku je delovalo gibanje Mlada Italija pod vodstvom Giuseppeja Mazzinija s ciljem združiti Italijane v demokratično republiko.
Revolucionarna pomlad 1848
Meščanska revolucija
• Leta 1848 je izbruhnila nova revolucija, poimenovana tudi meščanska revolucija.
• Širila se je iz ene države v drugo in pretresla velik del Evrope.
Januarja 1848 je revolucija najprej izbruhnila v Neapeljskem kraljestvu.
Februarja je izbruhnila v Franciji, kjer je gospodarska kriza okrepila obstoječe nezadovoljstvo s kraljem in ta je odstopil. Novi predsednik (Charles Louis Napoléon Bonaparte) se je sicer čez štiri leta razglasil za cesarja Napoleona III., vendar absolutizma ni obnovil. Oblast v državi je imelo bogato meščanstvo (buržoazija).
Marca se je revolucija iz Francije razširila v Avstrijsko cesarstvo, nemške dežele in Italijo.
Meščanska revolucija
• Leta 1848 je izbruhnila nova revolucija, poimenovana tudi meščanska revolucija.
• Širila se je iz ene države v drugo in pretresla velik del Evrope.
Marca se je revolucija iz Francije razširila v Avstrijsko cesarstvo, nemške dežele in Italijo.
• Stare fevdalne vladavine so se rušile in oblast je prevzelo meščanstvo.
Uvedlo je liberalne ustave, socialne in politične pravice. Meščanstvo se je marsikje moralo braniti pred nezadovoljnimi kmeti in delavci. Le-ti se pogosto niso bili pripravljeni zadovoljiti z omejenimi svoboščinami, ki jim jih je namenila nova meščanska oblast. Zahtevali so jih še več, na primer splošno volilno pravico.
ZANIMIVO
Leto 1848 je bilo usodno za mnoge evropske vladarje; številni so morali zapustiti svoj položaj in zbežati v tujino, med njimi tudi avstrijski kancler Metternich.
Pomlad narodov
V Srednji Evropi in Italiji so se v revolucionarnem vrenju poleg socialnih in političnih zahtev izpostavile tudi narodne zahteve, zato je revolucija v tej regiji dobila ime pomlad narodov.
• V času revolucije 1848 se je v Srednji in Južni Evropi narodno gibanje razplamtelo in povezalo z liberalnimi zahtevami meščanstva.
• Narodi, ki so živeli v večnacionalnih državah (na primer v Avstrijskem cesarstvu), so zahtevali enakopravnost ali svojo državo. Madžari, Nemci, Italijani, Čehi, Hrvati, Slovenci, Poljaki, Romuni, Srbi … so zahtevali narodno priznanje z avtonomijo ali pa nacionalno državo.
• Italijani in Nemci, razdeljeni med več držav, so zahtevali združitev v skupno nacionalno državo. V Frankfurtu se je celo sestal nemški parlament, da bi pripravil vse potrebno za nemško združitev. Vendar pa veliki narodi, na primer Madžari, Nemci in Italijani, niso bili pripravljeni priznati pravic drugim, manjšim narodom.
Pomlad narodov
V Srednji Evropi in Italiji so se v revolucionarnem vrenju poleg socialnih in političnih zahtev izpostavile tudi narodne zahteve, zato je revolucija v tej regiji dobila ime pomlad narodov.
• Narodi, ki so živeli v večnacionalnih državah (na primer v Avstrijskem cesarstvu), so zahtevali enakopravnost ali svojo državo, npr. Madžari, Nemci, Italijani, Čehi, Hrvati, Slovenci, Poljaki, Romuni, Srbi ...
• Italijani in Nemci, razdeljeni med več držav, so zahtevali združitev v skupno nacionalno državo.
»Mi hočemo enakopravnost vseh narodov, ki žive pod ogrsko krono. Ker madžarsko ministrstvo misli, da ne more pristati na te pogodbe, nam čast in dolžnost nalagata, da poskusimo še zadnje in poprimemo za orožje.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Pojasni, kaj naj bi pomenila v viru zahtevana enakopravnost narodov.
Marčna revolucija v Avstrijskem cesarstvu
Revolucija v Avstrijskem cesarstvu, v okvir katerega je spadalo največ slovenskega ozemlja, je izbruhnila marca 1848, zato je poimenovana tudi marčna revolucija.
• Začela se je na Ogrskem, kjer so Madžari zahtevali avtonomijo in demokratične spremembe. Podobne zahteve so izrazili Čehi in Italijani. Nekaj dni kasneje so se začeli nemiri in spopadi na Dunaju, kjer so protestirali študentje, meščani in delavci. Zahtevali so odpravo absolutizma in parlamentarno državo, delavci tudi boljše delovne razmere.
• Osovraženi kancler Metternich je moral odstopiti.
• Cesar je imenoval novo meščansko vlado in obljubil meščanske (liberalne) svoboščine.
Revolucija v Avstrijskem cesarstvu, v okvir katerega je spadalo največ slovenskega ozemlja, je izbruhnila marca 1848, zato je poimenovana tudi marčna revolucija.
• Začela se je na Ogrskem in razširila tudi na avstrijski del cesarstva (Avstrija, Italija, Češka).
Zelo glasni so bili v marčni revoluciji kmetje. Napadali so gradove in sežigali urbarje. Zahtevali so zmanjšanje bremen (dajatev, tlake) in lastništvo zemlje. Zaradi kmečkih nemirov je bila v dunajskem parlamentu izglasovana zemljiška odveza, ki je:
• odpravila tlako in
• fevdalne obveznosti.
Kmetje so morali za zemljo, ki so jo dobili v last, plačati odškodnino. Ker so kmetje dosegli zahtevano, so se nehali upirati in meščani so izgubili pomembne zaveznike.
Zelo glasni so bili v marčni revoluciji kmetje.
Zahtevali so zmanjšanje bremen (dajatev, tlake) in lastništvo zemlje. Zaradi kmečkih nemirov je bila v dunajskem parlamentu izglasovana zemljiška odveza, ki je:
• odpravila tlako in
• fevdalne obveznosti.
Ker so kmetje dosegli zahtevano, so se nehali upirati.
»Mi, Ferdinand Pervi, ustavni cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Češki, /…/; Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavnim zborom sklenili in ukažemo, kakor sledi: Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkimi in podložnimi se z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehajo. Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati. Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; /…/.«
Preberi vir in pojasni
⇒ Kdo je razglasil zakon o zemljiški odvezi?
⇒ Sklepaj, kakšen je bil zaradi tega njegov ugled med kmeti.
Revolucija je na Dunaju ponovno izbruhnila oktobra, a jo je cesarska vojska hitro zatrla. Zatem je vojska obračunala še z Italijani in Madžari. Po revoluciji je bilo politično delovanje v Avstrijskem cesarstvu nekaj desetletij onemogočeno.
Revolucija 1848 na Slovenskem
Revolucija je po izbruhu na Dunaju meseca marca v nekaj dneh zajela slovenske dežele.
• V okolici Ljubljane, na Štajerskem in Koroškem so izbruhnile krajevne kmečke vstaje.
• Kmetje so zahtevali takojšnjo odpravo fevdalnih bremen.
• Do revolucionarnega vrenja je prišlo tudi med meščani.
ZANIMIVO
Bogati Ljubljančani so revolucijo praznovali tako, da so se zbrali v gledališču. Bolj radikalno razpoloženi meščani so rušili ob vhodih v mesto in razbili kip kanclerja Metternicha.
Svoboda govora, združevanja in tiska, ki jo je omogočila revolucija, je med Slovenci okrepila narodno gibanje. Celovški duhovnik Matija Majar Ziljski, slovenski študentje in izobraženci na Dunaju ter študentje v Gradcu so sestavili . Duhovniki in študentje, ponekod tudi kmetje, so po slovenskih deželah zbirali podpise v njihovo podporo. Peticije so postale prvi slovenski politični program z imenom Zedinjena (združena) Slovenija.
Program je zahteval:
• uvedbo slovenskega jezika v šole in urade,
• združitev vseh Slovencev v skupno upravno enoto, ki naj bi bila avtonomna in bi imela svoj parlament ter
• da bi bila ta enota del Avstrijskega cesarstva.
Prvi slovenski narodni program je s podpisi dobil množično ljudsko podporo. Bil je predložen parlamentu na Dunaju. Ko je bila oktobra 1848 revolucija na Dunaju zatrta, je bilo konec tudi revolucije v slovenskih deželah. Nadaljnje politično in narodno delovanje je bilo oteženo, v marsičem celo onemogočeno.
Svoboda govora, združevanja in tiska, ki jo je omogočila revolucija, je med Slovenci okrepila narodno gibanje. Nastal je prvi slovenski politični program z imenom Zedinjena (združena) Slovenija.
Program je zahteval:
• uvedbo slovenskega jezika v šole in urade,
• združitev vseh Slovencev v skupno upravno enoto, ki naj bi bila avtonomna in bi imela svoj parlament ter
• da bi bila ta enota del Avstrijskega cesarstva.
Ko je bila zatrta revolucija na Dunaju, je bilo konec tudi revolucije v slovenskih deželah.
Poraz revolucije 1848
Kralji v revolucionarnih državah so pod pritiskom vstajnikov najprej sprejeli liberalno-meščanske ustave in liberalne vlade. Nekaj mesecev zatem so zbrali vojsko in obračunali z uporniki. Revolucija je bila končana. V nemških deželah in Avstrijskem cesarstvu je zavladal novi absolutizem, mnoge pridobljene liberalne pravice so bile ukinjene. Narodnostne težnje so bile zatrte.