Barok
KLJUČNE BESEDE
• barok
• pasijonske igre
• klasicizem
• čarovniški procesi
• Janez Svetokriški
• Akademija delavnih Ljubljančanov
• Janez Vajkard Valvasor
• Slava vojvodine Kranjske
Domišljija in čustva
Ob koncu 16. stoletja se je v Italiji pojavil nov umetnostni slog – barok, ki se je razširil po vsej Evropi in celo v španskih kolonijah v Ameriki. Barok je sovpadel s protireformacijo in katoliška Cerkev je z barokom razkazovala svojo moč.
Ob koncu 16. stoletja se je v Italiji pojavil nov umetnostni slog – barok, ki se je razširil po vsej Evropi.
ZANIMIVO
Beseda barok izhaja iz portugalske besede barocco in pomeni biser nepravilne oblike.
• Značilnosti baroka so bile:
• veličastnost,
• razgibani prizori,
• barvitost,
• obilje okraskov po stropu in stenah,
• poudarjanje čutnega doživetja in domišljije.
• Baročne cerkve so svetle, z velikimi okni in obokanimi stropi. Njihova notranjost je opremljena z bujnimi freskami, ter razkošnimi in pozlačenimi oltarji. Na stenah se nahajajo veličastne poslikave s prizori iz Svetega pisma in življenja svetnikov.
• V baročnem slogu so bili zgrajeni tudi številni dvorci in palače kraljev in plemičev. Z veličastnostjo palač so absolutisti razkazovali svojo moč, takšne palače so Versailles v Franciji, rezidenca La Granja v Španiji, palača Charlottenburg v Berlinu … Baročne stavbe so krasili razkošni parki in vrtovi.
Baročne cerkve so bile svetle, obokane, z velikimi okni in opremljene s freskami iz Svetega pisma ter pozlačenimi oltarji. V baročnem slogu so bili grajeni tudi dvorci in palače z velikimi vrtovi, kot so Versailles, La Granja ...
V baroku se je versko razpoloženje močno poudarjalo tudi v glasbi. Prevladovala je cerkvena glasba. Za največjega glasbenika baročne dobe štejemo Johanna Sebastiana Bacha, ki je deloval v nemških deželah.
ZANIMIVO
V baroku se je razvila opera, prva operna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju v Benetkah.
Baročni slikarji so slikali verske in mitološke prizore, krajino, portrete in avtoportrete.
Najbolj znani so bili italijanski, flamski in nizozemski slikarji, med njimi Peter Paul Rubens in Rembrandt van Rijn.
Oglej si in pojasni
• Ob slikah Velázqueza in Rembrandta opiši značilnosti baročne oblačilne kulture.
ZANIMIVO
Ena od značilnosti baročne oblačilne kulture premožnih slojev je bila čipka.
V baroku so se zelo razširile gledališke uprizoritve. Prirejali so zlasti igre z verskimi vsebinami in pasijonske igre, v katerih so ob glasbeni spremljavi prikazovali Kristusovo trpljenje.
Barok se je pozneje spremenil ter postal elegantnejši. Novi slog so v drugi polovici 18. stoletja poimenovali klasicizem. Glasbo tega obdobja imenujemo klasična, njeni najbolj znani predstavniki so:
• Franz Joseph Haydn,
• Wolfgang Amadeus Mozart,
• Ludwig van Beethoven.
V baroku so se zelo razširile gledališke uprizoritve, zlasti igre z verskimi vsebinami in pasijonske igre. V glasbi se je v drugi polovici 18. stoletja uveljavil klasicizem s predstavniki kot so Haydn, Mozart in Beethoven.
Kljub napredku znanosti sta bila 16. in 17. stoletje obdobje vraževerja in čarovniških procesov. Ker se je vraževerje zelo razširilo, so začele cerkvene in posvetne oblasti tako v katoliških kakor v protestantskih deželah čarovništvo preganjati.
Čarovnice so obtoževali, da so povzročile nevihte, uničile pridelek, povzročile bolezen … Večina čarovništva obtoženih so bile ženske, pogosto revne ali starejše, največkrat pa vdove ali neporočene ženske, torej tiste, ki so bile odrinjene na obrobje družbe. Če so dokazale svojo nedolžnost, so bile oproščene. Če pa jim to ni uspelo, so jih sežgali na grmadi. Čarovniški procesi so potekali tudi na Slovenskem, zadnji v 18. stoletju, ko je preganjanje popuščalo.
V 16. in 17. stoletju je bilo med ljudmi razširjeno vraževerje. Na čarovniških procesih so večinoma ženske obtoževali nadnaravnih sposobnosti, kot so priklic neviht, slabih letin in bolezni. Če jim ni uspelo dokazati nedolžnosti, so jih sežgali na grmadi.
ZANIMIVO
Na Slovenskem so bila najhujša preganjanja čarovnic v drugi polovici 17. stoletja. Čarovniški procesi so se končali v času Marije Terezije.
Barok v slovenskih deželah
Barok se je v slovenske dežele razširil iz Italije, značilen je bil za 17. in 18. stoletje.
Najvidnejši je bil v cerkvenem stavbarstvu. V Ljubljani so bile zgrajene nova stolnica, današnja frančiškanska in uršulinska cerkev, nekatere cerkve pa so bile predelane.
Plemiči in bogati meščani so preurejali stare in gradili nove palače. Veliko gradov je dobilo baročne prizidke. Gradove in palače so obdajali razkošni vrtovi z vodometi. Notranjost bivališč so krasila zrcala, srebrni pribor, od 18. stoletja dalje tudi posode iz porcelana. Blišč je bilo zaznati vsepovsod.
V književnosti je bilo pomembno delovanje meniha Janeza Svetokriškega, ki je zapisoval pridige. Njegova dela odkrivajo življenje na Slovenskem v poznem 17. stoletju.
V Ljubljani je delovala Akademija delavnih Ljubljančanov (Academia Operosorum Labacensium), ki je spodbujala znanost in gojila različne vede, predvsem medicino, zgodovino, teologijo in pravo. Akademija je tudi spodbujala baročno umetnost, saj so na njeno pobudo zgradili novo stolnico ter ob njej knjižnico (Semeniška knjižnica).
Na začetku 18. stoletja (1701) so akademiki ustanovili združenje glasbenikov, Academia Philharmonicorum, člani so bili plemiči in ugledni meščani.
V književnosti je bil pomemben Janez Svetokriški, ki je zapisoval pridige. Znanost je spodbujala v Ljubljani delujoča Akademija delavnih Ljubljančanov.
Janez Vajkard Valvasor
Med posamezniki, ki so v novem veku prihajali s Slovenskega in so se uveljavili v širšem evropskem prostoru, je bil Janez Vajkard Valvasor. Svoje življenje je posvetil preučevanju svoje domovine, Kranjske. Potoval je po deželi in se pogovarjal z ljudmi, zapisoval, risal in meril. Svoja spoznanja je leta 1689 objavil v nemščini v delu Slava vojvodine Kranjske.
Delo je prvi sistematični prikaz zgodovine in značilnosti dežele Kranjske. Obsega petnajst knjig, v njem pa je tudi več kot tristo upodobitev mest in več kot dvesto drugih slik, ki so jih izdelali mojstri v Valvasorjevi grafični delavnici na gradu Bogenšperk. V delu je Valvasor predstavil posebnosti dežele, njene geografske in naravne značilnosti, zgodovino, prebivalce, jezik, šege, navade, običaje, vero, zgodovino vojvod in deželnih knezov.
Janez Vajkard Valvasor je preučeval svojo domovino, deželo Kranjsko. Svoja spoznanja o njej je objavil v delu Slava vojvodine Kranjske, ki je prvi sistematični prikaz zgodovine in značilnosti dežele Kranjske