Posledice reform Marije Terezije in Jožefa II. v slovenskih deželah
KLJUČNE BESEDE
• kmetijske družbe
• splavarjenje
• fužinarstvo
• slovenski narodni preporod
Gospodarski napredek
Največji del slovenskega ozemlja je v 18. stoletju pripadal avstrijskemu delu Habsburške monarhije, manjši del ogrskemu delu Habsburške monarhije (Prekmurje in Porabje) in Beneški republiki (Beneška Slovenija).
Večino prebivalstva so predstavljali kmetje. Govorili so slovensko in bili nepismeni. Meščani so govorili nemško in po potrebi slovensko, v obalnih mestih so govorili italijansko. Plemiči so govorili nemško in z nižjimi sloji slovensko.
Največji del slovenskega ozemlja je pripadal Habsburški monarhiji, Prekmurje in Porabje ogrski oblasti, Beneška Slovenija pa Beneški republiki. Večino prebivalstva so predstavljali kmetje, ki so bili nepismeni.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Poimenuj slovenske dežele v okviru Habsburške monarhije.
ZANIMIVO
Leta 1754 je bil objavljen prvi cesarski patent v slovenskem jeziku.
»Leta 1767 so bila vsem deželam razposlana navodila o pridelovanju te rastline. Krompir naj bi uvedli zato, da bi v času slabih žitnih letin služili njegovi plodovi kot hrana revnim ljudem. To, v Evropi tedaj že najpomembnejšo funkcijo krompirja, slikovito označuje znano ime „kruh ubogih" /…/.«
Preberi vir in pojasni
• Na čigavo pobudo je bil krompir uveden?
• Zakaj je krompir dobil ime 'kruh ubogih'?
• V sklop katere reforme sodi opisana novost?
Spremembe zaradi reform Marije Terezije in Jožefa II. so bile v slovenskih deželah najopaznejše na podeželju.
S fiziokratizmom v drugi polovici 18. stoletja je država po deželah ustanavljala kmetijske družbe, ki so si prizadevale za napredek kmetijstva in obrti. Poučevale so kmete in obrtnike o novostih, na primer uvedbi novih kultur (krompir, detelja).
Odprava carin v Habsburški monarhiji je vplivala na razmah trgovine v slovenskih deželah, zaradi česar je narasel tudi obseg prometa, ki so ga opravljali tovorniki. V okviru državnega cestnega omrežja od Češke do Trsta je čez slovensko ozemlje potekala trgovska pot skozi Maribor, Celje in Ljubljano do Trsta.
Po rekah Savi, Ljubljanici in Dravi je potekal živahen vodni promet, zelo razširjeno je bilo splavarjenje.
Država je spodbujala napredek kmetijstva in obrti z ustanavljanjem kmetijskih družb, ki so kmete in obrtnike poučevale o novostih in novih kulturah, kot sta bila krompir in detelja.
Odprava carin v Habsburški monarhiji je vplivala na razmah trgovine v slovenskih deželah, zaradi česar je narasel tudi obseg prometa.
Oglej si, razišči in pojasni
• Na zemljevidu poišči dežele Habsburške monarhije, od koder je blago potovalo v Trst.
• Sklepaj, kdo vse se je v mesto priseljeval.
• S pomočjo zemljevida poimenuj vsaj tri narode, katerih prebivalci so živeli v Trstu.
ZANIMIVO
Tovorništvo s soljo in vinom je bilo že od 17. stoletja razširjeno na Dolenjskem in Notranjskem. Sol so prodajali včasih za denar, navadno pa v zameno za dobro žito. Kupovali so jo v Trstu in Kopru. Sol so tudi tihotapili.
Na Slovenskem so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti:
• fužinarstvo (topili so železovo rudo in izdelovali kovinske predmete),
• rudarstvo (rudnik živega srebra v Idriji),
• različne obrtne delavnice (tekstilne, pridelava papirja …).
»Poročilo kranjskih deželnih stanov iz leta 1749 je navajalo kot glavno trgovinsko blago, s katerim so trgovci na Kranjskem trgovali na daljavo, jeklo, železo, olje, platno, med in sita. Jeklo in železo so uvažali s Koroške, olje s Krfa in od drugod, lan največ iz Koroške, med iz Spodnje Štajerske in iz Hrvaške, žimo iz Nizozemske. V 18. stoletju so še drugi proizvodi postali predmet trgovine na Kranjskem. Suknarna je porabila večje količine volne, ki so jo trgovci za njene potrebe uvažali iz Italije.«
Preberi vir in pojasni
• Katero blago so s Kranjske izvažali?
• Katero blago so uvažali?
• Glede na trgovsko blago, ki se omenja v viru, sklepaj, katere obrti so obstajale na Kranjskem.
Posledice šolske reforme
Na slovenske dežele so pomembno vplivale šolske reforme.
• Skrb za pouk je prevzela država.
• Poklic učitelja je postal bolje plačan, s tem pa tudi cenjen. Število šol se je povečalo.
• Zmanjšalo se je število nepismenih prebivalcev.
• Pouk na Kranjskem je v prvem razredu potekal v slovenščini, nato v nemščini. Začela so nastajati prva učna gradiva v slovenskem jeziku.
S šolsko reformo je država poskrbela za pouk, povečalo se je število šol in zmanjšala nepismenost. Poklic učitelja je postal spoštovan in nastajala so učna gradiva v slovenščini.
Mnogi kmetje se niso zavedali pomena šolanja. Obiskovanja šol niso podpirali, saj je bilo za otroke doma in na polju veliko dela. Po osnovni šoli so učenci lahko nadaljevali šolanje na gimnaziji ali univerzi. Šolanje je nadaljevalo le malo otrok kmečkega rodu.
S slovenskimi deželami so bili povezani tudi izobraženci Jurij Vega, Gabrijel Gruber in Anton Janša.
Hidrotehnik in jezuit Gabrijel Gruber (1740−1805) je projektiral rečni prekop Ljubljanice, ki po njem nosi ime Gruberjev prekop.
ZANIMIVO
Gruberjev prekop je bil namenjen hitrejšemu odtekanju odvečne vode z enega na drug konec Ljubljanice in je ublažil poplave na Ljubljanskem barju.
Slovenski narodni preporod
V drugi polovici 18. stoletja so se razsvetljenske ideje razširile v slovenske dežele. Nove ideje in pogled na svet so vplivali na začetek slovenskega narodnega preporoda (prebujenja).
• Narodni buditelji so bili majhna skupina, sestavljena iz izobražencev, zbranih v dveh krožkih: Pohlinovem in Zoisovem.
• Menili so, da je slovenski jezik pomemben in ni nič manj vreden od nemščine; poudarjali so pomen slovenske kulture.
• Širili so zavest o enotnosti slovenskega naroda ter spodbujali zanimanje za zgodovino slovenskih dežel in njihovo kulturno dediščino.
• Nastala so prva dela, ki so bila pisana v slovenskem jeziku in so bila namenjena šolski uporabi.
Razsvetljenske ideje so vplivale na začetek slovenskega narodnega preporoda. Narodni buditelji so bili izobraženci, ki so poudarjali pomen slovenščine in slovenske kulture, širili zavest o enotnosti slovenskega naroda ter zanimanja za slovensko zgodovino.
Oglej si, preberi in pojasni
• Skušaj prebrati besedilo. O čem govori?
• S svojimi besedami predstavi zapisana navodila.
• Kje se je uporabljalo besedilo?
