Oblike vladanja v Evropi - absolutistična in parlamentarna kraljevina
KLJUČNE BESEDE
• absolutizem
• deklaracija o pravicah
• parlamentarna kraljevina
• merkantilizem
• nizozemska zlata doba
Absolutistična kraljevina
V srednjem veku so moč kraljev v Evropi omejevali plemiči in Cerkev.
V novem veku pa je prišlo do spremembe, moč kraljev se je okrepila. V 16. in 17. stoletju je postala prevladujoča oblika vladanja v Evropi absolutizem.
V novem veku se je moč kraljev okrepila in prevadujoča oblika vladanja je postal absolutizem.
»Suverenost je absolutna in trajna oblast, pomeni najvišjo ukazovalno silo. Vsi knezi so podrejeni božjim in naravnim zakonom /…/, vendar spada nujno k pojmu suverenosti, da njeni nosilni niso v nobeni obliki podrejeni ukazom drugih, da sami izdajajo zakone svojim podložnikom.«
Preberi vir in pojasni
• Koliko let je trajala oblast kraljev?
• Komu so bili podrejeni kralji?
• Sklepaj o moči kraljev absolutistov.
Značilnosti absolutizma so bile:
• oblast kralja je bila neomejena, absolutna, odgovoren je bil le Bogu;
• o vseh državnih zadevah je odločal kralj sam, izdajal je zakone, določal davke, nadzoroval verske zadeve …;
• državne zadeve so kralju pomagali voditi plačani državni uradniki; kralj jih je izbiral med plemiči in pogosto tudi med meščani ter njihovo zvestobo nagrajeval z bogatimi darili;
• opora kralju so bili vojska, uradništvo in Cerkev; kraljeve nasprotnike so zaprli ali celo usmrtili.
Med najbolj znanimi kralji absolutisti so bili Filip II. v Španiji, Ludvik XIV. v Franciji in Peter I. Veliki v Rusiji.
V absolutizmu je bila kraljeva oblast neomejena, sam je odločal, izdajal zakone in določal davke. Pomagali so mu plačani uradniki ter izbrani plemiči, ki jih je za zvestobo nagradil. Kralj je imel oporo v vojski, uradništvu in duhovščini.
Med najbolj znanimi kralji absolutisti so bili Filip II. v Španiji, Ludvik XIV. v Franciji in Peter I. Veliki v Rusiji.
Oglej si, preberi in pojasni
• Določi stoletje vladanja Filipa II. in Ludvika XIV. Koliko let razlike je med njima?
• Primerjaj njuni upodobitvi: v čem sta si podobni in v čem različni?
• Kakšna je bila moč njunih držav v času njunega vladanja?
ZANIMIVO
Ludvik XIV. je vladal 72 let, od 1643 (ko je bil star 5 let) do 1715; njegova vladavina velja za najdaljšo v evropski zgodovini.
Parlamentarna monarhija
Povsem drugače kot v absolutističnih kraljevinah je potekal razvoj v Angliji in na Nizozemskem.
V 16. stoletju je v Angliji poleg kralja o državnih zadevah soodločal parlament. Ko je kralj Karel I. nameraval omejiti moč parlamenta, se je le-ta uprl. Spor med kraljem in parlamentom je sredi 17. stoletja (1642) prerasel v državljansko vojno. V vojni so kralja obglavili. V letih 1660–1688 sta sicer drug za drugim vladala njegova sinova (Karel II. in Jakob II.), toda parlament je zatem krono ponudil nizozemskemu plemiču Viljemu Oranskemu.
Na zahtevo parlamenta je moral novi kralj podpisati deklaracija o pravicah (Bill of rights, 1689). je zavezala tudi vse bodoče kralje, da kralj ne more odpraviti ali kršiti zakonov, ki jih je sprejel parlament.
V Angliji je o državnih zadevah poleg kralja soodločal tudi parlament. Ko je kralj želel svojo moč povečati, se je parlament uprl, spor je prerasel v vojno. Parlament je v vojni zmagal. Novi kralj je moral podpisati deklaracijo o pravicah, ki je vse bodoče kralje zavezala, da so morali spoštovati pravice parlamenta.
»/…/ razveljaviti zakone ali izvajanje zakonov brez privolitve parlamenta, je nezakonito. /…/ pobirati davke za krono ali za kronsko uporabo brez privolitve parlamenta za daljši čas ali na drugačen način, kakor je bilo dovoljeno ali odobreno, je protipostavno. /…/ Proti zakonu je, razen s privolitvijo parlamenta, v mirnih časih v kraljestvu zbirati ali imeti stalno vojsko. /…/ svobode govora, razprav in pogajanj v parlamentu ne sme ovirati nobeno sodišče. /…/ Volitve članov parlamenta morajo biti svobodne /…/.«
Preberi vir in pojasni
• Kako je parlament omejil kraljevo samovoljo pri pobiranju davkov?
• Pojasni v viru zapisano svobodo govora v parlamentu.
• Sklepaj, zakaj kralju ni bilo dovoljeno vzdrževati vojske v mirnem času.
Anglija je z delitvijo oblasti med parlamentom in kraljem postala parlamentarna kraljevina.
• Kralj je državo vodil s skupino ministrov iz stranke, ki je imela v parlamentu večino.
• Člane parlamenta so izvolili pripadniki plemstva in bogatega meščanstva.
• V parlamentu so svobodno razpravljali o davkih, verski svobodi, gospodarski in zunanji politiki.
• V začetku 18. stoletja je Anglija po združitvi s Škotsko spremenila ime v Velika Britanija.
Anglija je postala parlamentarna kraljevina, v kateri:
• je kralj vodil državo s skupino ministrov,
• so bili člani parlamenta izvoljeni in so lahko svobodno razpravljali o davkih, verski svobodi, gospodarstvu in zunanji politiki.
ZANIMIVO
Anglija je bila v letih 1653–1658 brez kralja, vodil jo je Oliver Cromwell (lord protektor), ki je večino časa vladal diktatorsko, brez parlamenta.
Nizozemska je v 16. stoletju razglasila neodvisnost, ki je bila po dolgotrajni vojni proti nekdanji gospodarici Španiji potrjena z vestfalskim mirom (1648).
Najvplivnejši sloj v nizozemski družbi so bili bogati meščani, med njimi predvsem trgovci, ki so dobili veliko moč v politiki. Zagovarjali so avtonomijo nizozemskih provinc, pravice meščanov in parlamenta ter omejeno moč kralja. V letih 1581–1795 je bila Nizozemska republika.
Nizozemska je v 16. stoletju razglasila neodvisnost. Bogati meščani, ki so bili vplivni v politki, so zagovarjali avtonomijo nizozemskih povinc, pravice meščanov in parlamenta ter omejeno moč kralja.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Katera oblika vladanja je prevladovala v evropskih državah?
Gospodarstvo v 17. stoletju – merkantilizem
Zaradi razkošnega življenja na dvoru, stroškov za plače uradnikov, izdatkov za vojne in vzdrževanje najemniške vojske so finančne potrebe evropskih držav v 16. in 17. stoletju narasle. Da bi povečali dohodke države, so kralji z različnimi ukrepi spodbujali gospodarstvo. V 17. stoletju se je v evropskih državah uveljavila gospodarska politika, ki jo imenujemo merkantilizem.
V 17. stoletju so evropski kralji spodbujali gospodarsko politiko, imenovano merkantilizem.
Oglej si zemljevid in pojasni
• V katerih smereh je potekala trgovinska izmenjava?
Značilnosti merkantilizma:
• gospodarstvo je nadzorovala državna oblast;
• spodbujali so trgovino in prodajo izbranih izdelkov drugim državam, a hkrati z visokimi zaščitnimi carinami ščitili domačo proizvodnjo pred tujimi izdelki;
• da bi zadostili velikemu povpraševanju, so spodbujali odpiranje obrtnih delavnic;
• dragocene kovine, poceni surovine (bombaž, kavo, tobak) ter tržišče za prodajo svojih izdelkov so skušali pridobiti s čim več kolonijami;
• pojavile so se prve , kjer so se srečevali veletrgovci;
• da so omogočili hitrejši pretok blaga, so povečali in modernizirali pristanišča, posodobili stare in gradili nove prometne povezave (mostove, ceste, kanale …).
Značilnosti merkantilizma so bile: nadzor državne oblasti nad gospodarstvom, spodbujanje zunanje trgovine ob zaščiti domače proizvodnje, spodbujanje delovanja obrtnih delavnic, ustanavljanje borz ter modernizacija prometne infrastrukture in pristanišč.
ZANIMIVO
♦ Merkantilizem izhaja iz francoske besede mercante, kar pomeni trgovec.
♦ Za najstarejšo borzo štejemo borzo v Antwerpnu, ki je začela delovati leta 1602.
»Čeprav Kraljestvo (Anglija) lahko obogati na račun daril, ki jih prejme, ali tistega, kar odvzame drugim narodom /…/, pa je to nezanesljiv in zanemarljiv vir bogastva. To pomeni, da moremo povečati svoje bogastvo in zaklade le z zunanjo trgovino, pri kateri moramo vedno upoštevati pravilo, da moramo tujcem letno več prodati, kot od njih kupimo.«
Preberi vir in pojasni
• V viru poišči značilnosti merkantilizma.
• Kaj pomeni v viru omenjena 'zunanja trgovina'?
• Iz naslova v viru sklepaj, kaj je bil namen avtorjevega dela.
Oglej si, preberi in pojasni
• Ali slika potrjuje navedbo, da je bil Amsterdam središče svetovne trgovine? Utemelji svoj odgovor.
• Sklepaj o bogastvu meščanov Amsterdama.
Pod vplivom merkantilizma se je gospodarstvo evropskih držav uspešno razvijalo.
Najuspešnejše so bile Nizozemska, Anglija (Velika Britanija) in Francija.
Nizozemska je bila v 17. stoletju trgovska in kolonialna velesila. Njen gospodarski razcvet, imenovan »nizozemska zlata doba«, je vplival na vsesplošni kulturni, znanstveni in umetniški napredek (baročni slikarji). V 18. stoletju se je v vodilno trgovsko, pomorsko in kolonialno velesilo razvila Velika Britanija. Tekmovanje za kolonije in prevlado na morju je vodilo v stalne vojne med evropskimi državami v Evropi in kolonijah.
S spodbujanjem merkantilizma so gospodarsko najuspešnejše države postale Nizozemska, Velika Britanija in Francija. Nizozemski gospodarski razcvet v 17. stoletju, ko se je Nizozemska uveljavila kot gospodarska in kolonialna sila, imenujemo nizozemska zlata doba. V 18. stoletju pa je kolonialna in pomorska velesila postala Velika Britanija.
ZANIMIVO
Za trgovanje s kolonijami so države ustanavljale velike trgovske družbe; Nizozemska vzhodnoindijska družba je bila v 17. stoletju največje svetovno podjetje.
