Širjenje Osmanskega cesarstva in njegov vpliv na Evropo
KLJUČNE BESEDE
• sultan
• Osmansko cesarstvo
• uskoki
• islamizacija
Ustanovitev in širjenje Osmanskega cesarstva
Na začetku 14. stoletja je Osman, voditelj turškega plemena v Anatoliji, ustanovil majhno državo. Njegovi nasledniki so imeli naziv sultan.
V naslednjih 200 letih so državo razširili v veliki imperij – Osmansko (turško) cesarstvo. Njegova vojaška moč je temeljila na uporabi smodnika, topov in izurjenih vojakov. Širjenje Osmanskega cesarstva so v začetku 15. stoletja za nekaj časa ustavili Mongoli. Po razpadu mongolske države se je širjenje cesarstva nadaljevalo.
V 14. stoletju se je v Anatoliji, pod vodstvom Osmana, osnovala majhna država turškega plemena. Vodili so jo sultani. Država je bila vojaško močna zaradi uporabe smodnika, topov in izurjenih vojakov. Razširila se je v velik imperij Osmanskega (turškega) cesarstva.
ZANIMIVO
♦ Osmanski Turki, ki so ustanovili Osmansko cesarstvo, so bili eno od turških ljudstev iz Male Azije, v slovenski literaturi tedanjega časa se omenjajo kot Turki.
♦ Sultan je bil vrhovni vojaški in politični voditelj Osmanskega cesarstva.
Oglej si zemljevid in pojasni
• V katerem delu Osmanskega cesarstva je potekalo največ večjih spopadov?
Med vladavino sultana Sulejmana I. Veličastnega (sultan 1520–66) je imelo Osmansko cesarstvo največji obseg in je bilo na vrhuncu moči. Sulejman Veličastni je zavojeval srednjo Evropo, severno Afriko in osrednjo Azijo. V svojem času je bil najmogočnejši vladar na svetu.
Osmansko cesarstvo je bilo na vrhuncu moči pod vladavino Sulejmana Ι. Veličastnega.
Po smrti Sulejmana Veličastnega je moč Osmanskega cesarstva oslabela. Osmansko mornarico so leta 1571 odločilno porazile beneške in španske ladje v pomorski bitki pri Lepantu.
V srednji Evropi pa je bila osmanska vojska leta 1593 poražena v bitki pri Sisku.
Posledice širjenja Osmanskega cesarstva v jugovzhodni Evropi
Osmansko cesarstvo je ob koncu 14. stoletja pridobilo oblast nad jugovzhodno Evropo.
Sosednje dežele so pogosto prizadeli vpadi in ropanja osmanske vojske iz Bosne.
ZANIMIVO
Turki so Konstantinopel poimenovali Istanbul in postal je njihova nova prestolnica.
»Grški cesar zaradi velikosti mesta ni mogel poslati toliko mož, da bi lahko nadzorovali celotno obzidje, kakor bi bilo treba, zato so janičarji na mestu, kjer je zazijala luknja, napadli /.../. [Islamski] vojščaki so s silo skušali vdreti v mesto na vseh koncih, ovire in branilce so premagovali s puškami /.../. Zavzeli so stolp in uničili branilce v njem ter vdrli v mesto /.../. Sam grški cesar se je pogumno branil s svojimi in se dokaj dolgo upiral, a ko ni mogel več, so ga na mestu ubili /.../. V mestu so ropali in plenili. Prisvojili so si denar meščanov, sinove in hčere vojakov so spreminjali v sužnje. Uničevali so tri dni, po treh dneh je bilo plenjenje in ropanje prepovedano."
Pred osmansko (turško) vojsko so iz dežel na Balkanskem polotoku proti severu bežali številni begunci, imenovani uskoki.
Naselili so se v Dalmaciji in na ozemlje Habsburške monarhije.
Habsburška oblast jih je načrtno naseljevala ob kranjsko-hrvaški meji, v zameno za naselitev so opravljali vojaško službo. Dodeljene so jim bile nekatere ugodnosti, kot so:
• osebna svoboda,
• vaška samouprava,
• davčne ugodnosti.
Ob kranjsko-hrvaški meji, na ozemlju Habsburše monarhije, so se naselili begunci, ki so bežali pred turško vojsko z Balkanskega polotoka. Imenovali so se uskoki. V zameno za naselitev so opravljali vojaško službo in imeli določene ugodnosti, kot so osebna svoboda, vojaška samouprava ter davčne ugodnosti.
»Propad [srbske] despotovine je povzročil začetek migracij /…/. Že konec 14. stoletja so množice bežale v Dubrovnik in prek Dubrovnika v Apulijo v Italiji. Izseljevali so se tudi v južno Ogrsko. V času kralja Matije Korvina* je na Ogrsko zbežalo okoli 200.000 Srbov. Južna Ogrska je hitro spremenila etnično podobo.«
* Matija Korvin – ogrsko-češki kralj 1458–1490
Preberi vir in pojasni
• Zakaj so množice bežale na Ogrsko in v Dubrovnik?
• Sklepaj, kaj je pomenila naselitev 200.000 srbskih beguncev na južno Ogrsko.
• Kaj je pomenila naselitev 200.000 srbskih beguncev na južno Ogrsko?
Stoletja trajajoča osmanska (turška) oblast je močno zaznamovala jugovzhodno Evropo.
• Spremenila se je etnična podoba; v izpraznjeno jugovzhodno Evropo, ki so jo zapustili begunci, so se priselili osmanski Turki. Naselja so dobila izrazito turški značaj.
• Razširila se je islamska vera, ki je zapustila številne kulturne spomenike, na primer mošeje.
• Islamska vera je spremenila običaje in navade ljudi. Ta proces imenujemo islamizacija. je še danes opazna na primer v Bosni in Hercegovini, Albaniji, delu Makedonije ter na Kosovem.
Turki so z razvito obrtjo in trgovino v jugovzhodno Evropo prinesli določen napredek, a hkrati tudi nerazvito fevdalno ureditev, v kateri so imela mesta precej manjšo vlogo kot v zahodni Evropi.
Turška oblast je spremenila etično podobo jugozahodne Evrope: naselja so dobila turški značaj, razširila pa se je tudi islamska vera, ki je v procesu islamizacije spremenila običaje in navade ljudi.