Reformacija
KLJUČNE BESEDE
• reformatorji
• Martin Luter
• protestanti
• reformacija/ protestantizem
• luterani/evangeličani
• augsburški verski mir
• kalvinizem
• cvinglijanstvo
• anglikanci
Nezadovoljstvo s Cerkvijo
V srednjem veku sta večini evropskega prebivalstva vsakdanje življenje in mišljenje določali krščanska vera in cerkveni red.
Ob koncu srednjega veka pa je moč Cerkve začela upadati zaradi:
• notranjih sporov,
• naraščanja moči kraljev (značilno predvsem za zahodno Evropo),
• dvomov v verske resnice, ki so jih povzročila znanstvena odkritja v prvi polovici 16. stoletja.
Pojavljati so se začele kritike napak Cerkve in pozivi k njeni preobrazbi ter kritičnemu razmisleku o njeni vlogi v družbi.
Mislece, mnogi so bili duhovniki in tesno povezani s Cerkvijo, ki so kritizirali Cerkev, so se imenovali reformatorji, saj so želeli reformirati (preobraziti) Cerkev.
Moč Cerkve je začela upadati zaradi notranjih sporov, naraščanja moči kraljev in dvomov, ki so jih povzročila znanstvena odkritja. Pojavljati so se začele kritike napak Cerkve, ki so jih spodbujali reformatorji – misleci, duhovniki, ki so želeli reformirati Cerkev.
Reformatorji so v svojih kritikah trdili, da:
• se Cerkev preveč ukvarja s politiko in denarnimi posli ter namenja več pozornosti posvetnim (na primer gradnji cerkva) kot pa duhovnim zadevam,
• papeži podeljujejo cerkvene službe članom pomembnih družin in v zameno prejemajo plačilo,
• so duhovniki slabo izobraženi, mnogi so celo izkazovali nemoralno vedenje,
• Cerkev pridobiva sredstva za gradnjo cerkve sv. Petra v Rimu z dvomljivimi praksami, kot je bila prodaja odpustkov.
Naglo širjenje njihovih kritik je omogočil tisk.
Reformatorji so kritizirali podeljevanje cerkvenih služb, politično udejstvovanje Cerkve, slabo izobraženost duhovnikov in prodajo odpustkov.
ZANIMIVO
V začetku 15. stoletja je češki duhovnik Jan Hus kritiziral nemoralno vedenje duhovnikov. Zaradi napadov na Cerkev je bil sežgan na grmadi.
Martin Luter in njegove ideje
Ideje reformatorjev iz 14. in 15. stoletja je v začetku 16. stoletja prevzel in nadgradil nemški redovnik Martin Luter.
Ko je Luter obiskal Rim, je videl razkošne cerkve ter potratno življenje papeža in visoke duhovščine. Po vrnitvi v Nemčijo je začel glasno in odločno napadati papeža in kritizirati Cerkev zaradi njenih napak, še posebej zaradi prodaje odpustkov.
Leta 1517 je kritiko zapisal v obliki 95-ih točk (tez), ki so bile sprva pretežno namenjene razpravi v akademskih (cerkvenih) krogih. Teze so naletele na širok odmev, kmalu so bile prevedene v nemščino in se hitro razširile na tiskanih letakih.
Ideje reformatorjev je nadgradil redovnik Martin Luter, ki sta ga zmotili potratnost Cerkve in razkošno življenje duhovščine v Rimu. Leta 1517 je kritiko napak Cerkve in prodaje odpustkov zapisal v obliki 95-ih tez, ki so se z tiskanimi letaki hitro razširile med ljudmi.
»37. Vsak resnični kristjan, živ ali mrtev, je deležen Jezusovega in Cerkvenega blagoslova; to mu je podarjeno s strani Boga, tudi brez potrdil o odpustkih. 42. Verniki bi morali biti podučeni, da papež ne želi, da se nakup odpustkov na kakršenkoli način primerja z dobrimi deli. 43. Verniki bi morali biti podučeni, da tisti, ki daje revnim in pomoči potrebnim, naredi boljše dejanje kot tisti, ki kupi odpustke.«
Preberi vir in pojasni
▪ Kaj je Luter najbolj kritiziral?
▪ V viru poišči značilnosti Lutrovega prepričanja.
V Lutrovih točkah je bilo na primer zapisano:
• Ljudje se lahko približajo Bogu le z lastno vero, ki jo gojijo tako, da sami preučujejo božjo besedo, zapisano v Bibliji.
• Romanja in plačevanje Cerkvi za odpustke vernike ne bodo približali Bogu. Svojih grehov se ljudje lahko očistijo le z osebno vero in življenjem v skladu z verskimi nauki.
• Edini vir božje resnice je Biblija; verniki ne potrebujejo duhovnikov, ki bi razlagali božje besede. Edini posrednik med Bogom in človekom je Jezus Kristus.
• Verski obredi in Biblija bi morali biti v jeziku, ki ga ljudje razumejo.
ZANIMIVO
Pravico vsakogar, da bere Sveto pismo v svojem jeziku, je v 15. stoletju zagovarjal že Erazem Rotterdamski – najvidnejši predstavnik humanizma.
Podporniki Lutra so se imenovali protestanti. Njihovo prizadevanje za pravo vero je preraslo v gibanje, ki se imenuje reformacija ali protestantizem.
Papež je Lutra iz Cerkve. Ko ga je obsodil tudi cesar Rimsko nemškega cesarstva, je verski spor prerasel v politični spor. V spor so se namreč vmešali nemški knezi, ki so videli priložnost, da pridobijo več moči in cerkvene posesti. Podprli in zaščitili so Lutra. Luter sam ne bi zmogel upora proti cesarju in papežu.
Lutrovi podporniki so se imenovali protestanti, njihovo prizadevanje pa je preraslo v gibanje imenovano reformacija ali protestantizem.
Po Lutrovem izobčenju iz Cerkve je verski spor prerasel v političnega, saj so se vanj vmešali nemški knezi, ki so želeli pridobiti cerkvene posesti.
ZANIMIVO
♦ Papež je leta 1520 Lutra izobčil iz Cerkve s posebno listino (bulo), ki jo je Luter javno sežgal.
♦ Podpornikov Lutra se je prijelo ime protestanti, ker so na državnem zboru (1529) protestirali zoper prepoved luteranstva.
Oglej si in pojasni
▪ Na sliki poišči Martina Lutra. Kako je upodobljen?
▪ Kako bi opisal razpoloženje prisotnih?
▪ Poskušaj se vživeti v Lutra. Kako se je počutil pred množico knezov?
Luteranska cerkev
S pomočjo tiska so se Lutrove ideje hitro širile med duhovniki in meščani v Rimsko nemškem cesarstvu. Duhovniki so obrede opravljali v nemščini. Številni so zapustili Cerkev in pod vodstvom Lutra ustanovili samostojno versko skupino, ki se je imenovala luterani ali evangeličani.
Iz nje se je sčasoma oblikovala luteranska ali evangeličanska Cerkev, ki je v Nemčiji postala močna. Po spopadih med katoličani in protestanti je rimsko nemški cesar leta 1555 v Augsburgu sklical zborovanje vseh knezov cesarstva. Sklenili so augsburški verski mir.
Pod Lutrovim vodstvom se je ustanovila verska skupina luteranov ali evangeličanov, iz katere se je oblikovala evangeličanska cerkev.
Rimsko nemški cesar je 1555 po spopadih katoličanov in protestantov sklical augsburški verski mir, ki je priznal luteranstvo za novo vero.
ZANIMIVO
Luteranske cerkve so bile podrejene posvetni oblasti, praviloma so bili vodje deželni knezi in mestni sveti.
♦ Uradno ime za Rimsko nemško cesarstvo je bilo Sveto rimsko cesarstvo.
»In da bi bil takšen mir zaradi razcepljene vere /…/ lahko toliko trajneje pripravljen, vzpostavljen in ohranjen /…/ naj cesarsko veličanstvo, mi, volilni knezi, knezi in stanovi Svetega [rimskega] cesarstva nobenega stanu v cesarstvu zaradi augsburške veroizpovedi* in njenega nauka, religije in vere ne preganjajo s silo, mu ne delajo škode, /…/ ali na drugačen način silijo zoper njegovo voljo in vest glede religije, vere, cerkvenih šeg, postav in obredov /…/.«
* augsburška veroizpoved – luteranska veroizpoved
Preberi vir in pojasni
• Kaj je bil namen augsburškega verskega miru?
• Kaj je augsburški verski mir zagotovil luteranom v Rimsko nemškem cesarstvu?
Augsburški verski mir je v Rimsko nemškem cesarstvu priznal luteranstvo kot novo vero. Sporazum je določal, da o veri v svoji deželi vsak deželni knez svobodno odloča sam po načelu »Čigar oblast, tega vera«.
Rimsko nemško cesarstvo je bilo od tedaj versko razdeljeno na katoliške in luteranske dežele.
ZANIMIVO
Podporniki Lutra, študentje univerze v Wittenbergu, so v začetku leta 1518 izvršili prve zažige knjig v času reformacije; zažgali so delo pridigarja odpustkov Johannesa Tetzla.
Druge smeri reformacije
Oglej si zemljevid in pojasni
• Na ozemlju katerih današnjih evropskih držav skoraj ni bilo reformacije?
• Razišči, kdo so bili husiti v vzhodni Evropi, ki so označeni na zemljevidu.
Lutrove ideje so se iz Rimsko nemškega cesarstva razširile po Evropi.
Francoski reformator Jean Calvin je bil v Švici začetnik smeri reformacije imenovane kalvinizem, ki je uvedel strogo pobožnost in stroga pravila v vsakdanjem življenju. Kalvinizem ni nikoli ustanovil Cerkve z vrhovnim poveljnikom, temveč je bil organiziran po mestnih občinah.
Razširil se je na Nizozemsko, Škotsko in v Francijo, kjer so se kalvinisti imenovali hugenoti. V Franciji so leta 1598 sklenili nantski edikt, ki je priznal protestante.
Lutrove ideje so se razširile tudi v Švico, kjer je Jean Calvin ustanovil smer reformacije – kalvinizem.
V Švici je duhovnik Ulrich Zwingli začel širiti svojo smer protestantizma, po njem imenovano cvinglijanstvo.
V Angliji se je reformacija začela zaradi spora med kraljem Henrikom VIII. in papežem. Papež kralju ni dovolil ločitve. Henrik se ni želel sprijazniti s tem, da nima oblasti nad duhovniki. Poleg tega je zadolženi Henrik potreboval denar, Cerkev in samostani pa so bili premožni.
Angleški parlament je leta 1534 kralja priznal za najvišjega poglavarja anglikanske cerkve, s čimer se je cerkvena papeževa nadoblast v Angliji končala. Kralj je razveljavil svojo zakonsko zvezo ter zasegel zemljo in bogastvo Cerkve in samostanov. Nastala je nova verska skupnost, imenovana anglikanci.
V Angliji se je zaradi spora Henrika VΙΙΙ., kateremu papež ni odobril ločitve, oblikovala verska skupnost anglikancev v anglikanski Cerkvi.
ZANIMIVO
♦ Henrik VIII. je ločitev od Katarine Aragonske zahteval, ker mu ni rodila sina in ga je skrbelo, da bo po njegovi smrti izbruhnila vojna zaradi nasledstva.
Po smrti Henrika VIII. so državo pretresali boji med katoličani in anglikanci. V času kraljice Elizabete I. (2. polovica 16. stoletja) je postala anglikanska vera državna.
Reformacija se je razširila tudi med kmete, ki so razvili svoje smeri, na primer štiftarji na Slovenskem.
Njihovo obliko reformacije so preganjali vsi, tako katoliška cerkev kot tudi protestantje.
Posledice reformacije
Reformacija je s spremembami v evropski družbi na političnem, verskem, kulturnem in družbenem področju neizbrisno zaznamovala prehod Evrope iz srednjega v novi vek.
Imela je mnoge posledice:
• Spremenila je versko podobo velikega dela Evrope in pomembno vplivala na razvoj evropske kulture; z njo je nastopil konec enotnosti Evrope in njene kulture v okviru vere in ene (zahodne) Cerkve.
• Povečala je pomen izobraževanja in šol, saj so protestantje ustanavljali šole, da bi lahko čim več ljudi poučevali o svoji veri.
• Spodbujala je širjenje pismenosti in uporabo ljudskih jezikov, saj so protestanti pa tudi katoličani želeli brati Biblijo.
• Z običaji kalvinistov, da zagovarjajo enakost vseh vernikov pri odločanju v cerkvenih občinah, je spodbudila zametke demokracije, kar je kasneje močno vplivalo na družbena pravila v angleških kolonijah v severni Ameriki (enaki zakoni za vse).
Reformacija je v Evopi spremenila versko podobo, vplivala na razvoj evropske kulure, povečala pomen izobraževanja, spodbudila pismenost in razvoj ljudskih jezikov ter spodbudila zametke demokracije.
ZANIMIVO
Kalvinistične cerkvene občine so ponekod dopuščale delitev oblasti med duhovniki in verniki, kar je predstavljalo začetek delitve oblasti.
Oglej si in pojasni
• Kako se razlikujeta notranjosti protestantske in katoliške cerkve? Bodi pozoren na prisotnost kipov in okrasje.
• O kateri značilnosti vere pričajo protestantske cerkve?