Nov pogled na svet in človeka
KLJUČNE BESEDE
• Firence
• družina Medičejci
• renesančni človek
• Leonardo da Vinci
• Erazem Rotterdamski
Italija ─ zibelka humanizma in renesanse
Humanizem in renesansa sta se pojavila v 14. stoletju na Apeninskem polotoku, v današnji Italiji.
Italijanska trgovska mesta so postala po križarskih vojnah zaradi trgovine zelo bogata. Vendar pa pri renesančnih delih ni šlo le za razkazovanje bogastva. Renesansa je v Italiji obudila ponos na nekdanje dosežke antične rimske kulture. Bogate trgovske družine so tekmovale, katera bo v svojem mestu mogočneje obnovila veličino nekdanje rimske civilizacije. Denarno so podpirale renesančne umetnike in postale pokroviteljice umetnosti.
Humanizem in renesansa sta se pojavila v 14. stoletju na Apeninskem polotoku. Bogate italijanske družine so postale pokroviteljice renesančne umetnosti.
Med najpomembnejša zgodnja renesančna središča sodijo Firence.
Družina Medičejci v Firencah je bogastvo pridobila z bančništvom in trgovino s tekstilom. V 14. stoletju so pridobili politično moč in zavladali mestu. V času vladavine Lorenza de Medici (15. stoletje), imenovanega Veličastni, so postale Firence središče, kjer so delovali največji renesančni učenjaki in umetniki, med drugim sta tu delovala tudi Leonardo da Vinci in Michelangelo.
V zgodnjem renesančnem središču, v Firencah, je družina Medičejci obogatela z bančništvom in prodajo tekstila. Pod njenim okriljem so delovali renesančni učenjaki in umetniki, med njimi tudi Leonardo da Vinci.
V 16. stoletju je središče renesanse postal Rim, središče Papeške države, kjer je papež z renesančnimi umetniki obnovil mesto. Najveličastnejša renesančna stvaritev je bazilika sv. Petra s Sikstinsko kapelo, ki jo je poslikal Michelangelo. V Rimu sta delovala tudi Leonardo da Vinci in Rafael.
Vsi trije so se poleg slikarstva ukvarjali tudi s pesništvom, kiparstvom, arhitekturo, inženirstvom in znanostjo. S svojo mnogostranskostjo so utelešali popolnega, izobraženega človeka tedanjega časa, za katerega se je uveljavil naziv renesančni človek.
Humanizem in renesansa drugod po Evropi
Humanistična misel in renesansa sta se v 15. stoletju iz Italije razširili po Evropi.
Umetniki iz Francije, Belgije, , Nemčije, Španije in Anglije so obiskovali Italijo in navdušeni domov prinašali renesančne ideje. Kralji so na svoje dvore vabili italijanske umetnike. Umetniki v zahodni Evropi so razvili svoj renesančni slog. Pogosto so upodabljali pokrajino in vsakdanje življenje.
Značilnosti renesančne umetnosti v zahodni Evropi so bile:
▪ upodabljanje portretov in prizorov iz vsakdanjega življenja ter verske vsebine,
▪ uporabljena perspektiva,
▪ bolj realistične upodobitve.
Iz Italije sta se humanizem in renesansa razširila po Evropi, saj so umetniki ob obiskih prinašali ideje v matične države. V zahodni Evropi pa so razvili svoj renesančni slog s poudarki na portretih in prizorih iz vsakdana.
Oglej si sliko in pojasni
▪ Kaj je predstavljalo zabavo za kmečko prebivalstvo?
▪ Za katera opravila so bile zadolžene ženske?
▪ Kakšna je bila vloga gledaliških predstav?
Vodilni humanist v zahodni Evropi je bil nizozemski duhovnik in učenjak Erazem Rotterdamski.
Erazem Rotterdamski je leta 1516 poleg latinskega prvič objavil tudi celotno besedilo Nove zaveze v grščini, kar je postalo podlaga za prevode v ljudske jezike (npr. nemščino). Kritiziral je napake Cerkve in predlagal cerkveno reformo.
Angleški humanist Thomas More je zagovarjal šolanje za moške in ženske. V delu je obsodil pohlep, podkupovanje, vojno in kriminal, ki so takrat pogosto pestili tedanjo družbo.
Erazem Rotterdamski je bil vodilni humanist, objavil je celotno besedilo Nove zaveze v grščini. To je postalo podlaga za prevode v ljudske jezike.
Thomas More je v delu Utopija obsodil napake tedanje družbe.
V Nemčiji je humanizem zagovarjal potrebo po zbližanju navadnega človeka z Bogom. Tako mišljenje je bilo poleg nezadovoljstva zaradi velike porabe denarja povod za nasprotovanje papežu in pravilom Cerkve ter posredno vsemu, kar je bilo italijanskega. S tem je humanizem pri Nemcih postal podlaga za kasnejše proteste zoper Cerkev.
ZANIMIVO
♦ Nemški umetnik Albrecht Dürer je bil tudi pomemben znanstvenik; bil je prvi, ki je znanstvene izsledke objavljal v nemščini.