Renesansa
KLJUČNE BESEDE
• renesansa
• perspektiva
Renesansa ─ preporod umetnosti
Humanistično zanimanje za posameznika in antična dela je v današnji Italiji pripeljalo do razcveta umetnosti, arhitekture in književnosti. To gibanje imenujemo renesansa, kar pomeni preporod (antike).
K razcvetu renesančne umetnosti v Italiji so pripomogle bogate družine, na primer Medičejci v Firencah, in papež v Rimu, ki so denarno podpirali umetnike in naročali njihova dela. Renesančno obdobje je trajalo približno tristo let, med 1300 in 1600, in se je iz Italije razširilo po vsej Evropi.
Humanizem je v Italiji pripeljal do razcevta umetnosti, arhitekture in književnosti, razvilo se gibanje, ki ga imenujemo renesansa. Renesančno umetnost so podpirale bogate italijanske družine kot so Medičejci iz Firenc.
ZANIMIVO
Firence sodijo med zgodnja renesančna središča, v začetku 16. stoletja je bil središče renesanse Rim, zatem pa Benetke.
Značilnosti renesanse so bile:
• umetniška dela so bila realistična, v svojih upodobitvah so umetniki slavili človeško telo,
• zelo priljubljeni so bili kipi, ki so posnemali antični slog,
• še vedno so bili med deli najpogostejši verski motivi, a v večjem številu so se začeli pojavljati neverski motivi,
• umetniki in arhitekti so uvedli nove tehnike v slikanju in gradnji.
Arhitektura
Renesančni arhitekti so navdih iskali v zgradbah antičnega Rima. Uporabljali so inženirsko znanje antične rimske kulture (oboke, kupole, stebre), ki so jih nadgradili z novim znanjem in tehnikami.
Bazilika sv. Petra v Vatikanu (na fotografiji levo) je najslavnejše delo renesančne arhitekture. Gradnja, pri kateri je sodeloval tudi umetnik Michelangelo, je trajala 120 let.
Kupola katedrale v Firencah (na fotografiji desno) je eno najbolj znanih renesančnih arhitekturnih del. Še danes velja za največjo kupolo na svetu, zgrajeno iz opek.
Slikarstvo in kiparstvo
Med najslavnejše slikarje in kiparje sodijo:
• Leonardo da Vinci
• Michelangelo Buonarrotti
• Rafael
• Donatello
• Sandro Botticelli
• Titian v Italiji
• Jan in Hubert van Eyck na Nizozemskem
• Albrecht Dürer v Nemčiji …
Renesančni umetniki so upodabljali biblijske osebe in zgodbe, vse pogostejše pa so bile upodobitve neverskih vsebin, na primer portreti članov bogatih meščanskih družin. Pri kiparjenju so kipe upodabljali zelo realistično. Tudi slikarstvo je postalo bolj realistično. Slikarji so preučevali svetlobo, sence, človeško telo. Uporabljali so oljne barve ter izumili novo tehniko slikanja – perspektivo, pri kateri so dosegli občutek tridimenzionalnosti.
Slikarji so izumili novo tehniko slikanja – perspektivo, pri kateri so dosegli občutek tridimenzionalnosti.
ZANIMIVO
Veliko renesančnih umetnikov je ustanovilo slikarske šole.
Renesančna književnost
Renesančna literatura se je razvijala pod vplivom humanizma in klasične antične književnosti. Odražala je razpoloženje avtorjev in opisovala življenje v tedanji družbi.
Z iznajdbo tiska so se v literaturi poleg latinščine uveljavili ljudski jeziki.
Renesansa na Slovenskem
Renesansa se je razširila tudi v slovenske dežele, njeno središče je bila najprej ljubljanska škofija.
K njeni razširitvi je pripomogel potres, ki je leta 1511 prizadel Kranjsko in porušil precej gradov, mest in obzidij.
⇒ Obnovo mest so pod vplivom italijanskih arhitektov izvedli v renesančnem stilu.
⇒ Poleg varnosti sta postajala v mestih in na gradovih vse bolj pomembna udobje in lepota.
Ko je minila turška nevarnost, so gradili gradove na dostopnejših mestih in jih obdajali z vrtovi in parki. V mestih so gradili mestne hiše ali rotovže. Meščani so svoje hiše prezidali in na novo opremili.
Ljubljanska škofija je bila središče renesanse na Slovenskem. K njeni razširitvi je pripomogel potres 1511, ki je porušil precej zgradb. Le-te so kasneje obnovili v renesančnem stilu.
Najbolj znani primeri renesančne arhitekture so:
▪ grad Brežice
▪ grad Vipavski križ
▪ grad Turjak
▪ grad Krumperk
▪ dvorec Zemono
▪ rotovž v Mariboru
▪ Homanova hiša (Škofja Loka)
▪ Mitničarska hiša (Kranj)
▪ Šivčeva hiša (Radovljica).
Ohranjene so renesančne freske, med najbolj znanimi je freska mrtvaškega plesa v Hrastovljah.
Oglej si in pojasni
▪ Na sliki poišči elemente renesančnega slikarstva.
▪ Kako lahko ugotovimo, da freska prikazuje enakost vseh ljudi?
▪ Sklepaj, zakaj fresko lahko razumemo kot kritiko tedanje družbe?
V družabnem življenju je imela pomembno vlogo glasba.
Pomembni osebnosti, povezani z glasbo, v času renesanse, rojeni na Slovenskem, sta bila:
• Jakob Petelin Gallus (Carniolus): skladatelj, ki ga štejemo med najpomembnejše renesančne glasbene ustvarjalce. Deloval je na Dunaju in v Pragi. Pisal je skladbe za maše, motete in madrigale.
• Jurij Slatkonja: študiral je na dunajski univerzi. Leta 1513 je bil imenovan za prvega dunajskega škofa. Bil je tudi cesarjev svetnik in vodja dvorne glasbene ustanove; tudi skladatelj.