Humanizem
KLJUČNE BESEDE
• humanizem
• zametki moderne znanosti
• heliocentrični sistem
• iznajdba tiska
• ljubljanska škofija
Humanizem ─ nov pogled na svet
Sredi 14. stoletja so meščani v bogatih italijanskih mestih, ki so bila središča trgovine (Firence, Benetke, Rim, Genova) začeli zavračati srednjeveško miselnost, ki je poudarjala vero in onostranstvo. Zgled jim je bila antika, katere dediščina je bila v Italiji močno prisotna, in njeno zanimanje za človeka. Na širitev gibanja so vplivali tudi bizantinski učenjaki, ki so v 15. stoletju, ob dokončnem osmanskem zavzetju Bizantinskega cesarstva (1453 s padcem Konstantinopla), pribežali v Evropo. S seboj so prinesli dela in znanje antičnih učenjakov.
Vse opisano je vplivalo na to, da se je pojavilo novo filozofsko (etično) idejno gibanje, imenovano humanizem.
Humanisti so svoje ideje in znanje črpali iz del antičnih grških in rimskih piscev, ki so jih odkrili v samostanskih knjižnicah; tu so bila ves srednji vek skrita ali pozabljena. Med prvimi humanisti so prevladovali duhovniki, , odvetniki in uradniki italijanskih mest.
Meščani bogatih italijanskih mest so sredi 14. stol. začeli zavračati srednjeveško miselnost. Zgledovati so se začeli po antiki in se zanimati za človeka po vzoru aničnih del shranjenih v samostanskih knjižnicah. Pojavilo se je novo filozofsko gibanje – humanizem, ki so ga širili humanisti – duhovniki, teologi ...
Ideje humanizma so:
• poudarjale pomen človeka – posameznika, njegove sposobnosti, misli in čustva,
• zagovarjale kritično razmišljanje in osebni odnos do Boga,
• spodbujale raziskovanje narave in človeka.
Humanizem se je z Apeninskega polotoka razširil po Evropi in v naslednjih dvesto letih spremenil evropski pogled na svet in položaj posameznika v njem.
Negovo širjenje so spodbujala:
• geografska odkritja,
• razprtije v Cerkvi ter klici po njeni obnovi,
• zgodnji kapitalizem.
Humanizem je poudarjal pomen človeka, zagovarjal kritično razmišljanje in osebni odnos do Boga ter spodbujal raziskovanje narave in človeka. Z Apeninskega polotoka se je razširil po Evropi, njegovo širitev pa so spodbujala geografska odkritja, razprtije v Cerkvi in zgodnji kapitalizem.
ZANIMIVO
♦ Pojem humanizem izhaja iz latinske besede humanus, ki pomeni človečnost, plemenitost, prijaznost do soljudi.
♦ Humanistične vede (npr. zgodovina, pravo, filozofija …) preučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo.
♦ Za »očeta humanizma« v 14. stoletju velja italijanski pesnik Petrarca, ki je objavil Zgodovino Rima Tita Livija in Ciceronova pisma.
V središču zanimanja sta bila človek in narava
Pri svojem raziskovanju so evropski humanistični učenjaki poleg študija antičnih grških del preučevali tudi znanje arabskih učenjakov, ki so z lastnimi spoznanji nadgradili znanje vzhodnih učenjakov ter napredovali v matematiki in astronomiji.
Na osnovi pridobljenega znanja in novih raziskovanj so začeli v Evropi v 16. in 17. stoletju nastajati zametki moderne znanosti.
V Evropi so v 16. in 17. stoletju nastajali novi zametki moderne znanosti.
Astronomija
⇒ Nikolaj Kopernik
Na podlagi zapisov antičnih grških učenjakov je izračunal, da se Zemlja giblje okrog Sonca.
Njegovo imenujemo heliocentrični sistem.
Nikolaj Kopernik je podal teorijo heliocentričnega sistema.
Ptolomejev sistem je postavil Zemljo v središče sončevega sistema. Uveljavljen je bil vse do novega veka.
Kopernikov heliocentrični sistem, kjer je sonce v sredini. Dokazal je, da se Zemlja vrti okoli sonca in ne obratno.
Ptolomejev sistem postavjla Zemljo v središče, medtem ko heliocentrični sistem postavlja Sonce v središče.
⇒ Johannes Kepler
Potrdil je Kopernikov heliocentrični sistem. Ugotovil je, da se planeti gibljejo po poti v obliki .
⇒ Galileo Galilej
Potrdil je Kopernikov heliocentrični sistem in odkril zakone prostega pada.
Medicina:
⇒ Andreas Vesalius
Preučeval je človeško telo in velja za začetnika . Pri svojem raziskovanju je uporabljal siciranje trupel.
⇒ T. Bombastus Paracelsus
Raziskal je vzroke za nalezljive bolezni, kot sta sifilis in kuga. Pisal je tudi o zastrupitvah idrijskih rudarjev z živim srebrom.
Alkimija/kemija
⇒ Odkritje mikroskopa okoli leta 1590 je omogočilo znanstvenikom, da so začeli preučevali majhne delce. Prvi mikroskop – cev z lečo na vsaki strani – je izdelal Nizozemec Zacharias Jansen.
⇒ Znanstveniki so preučevali kamnine in rudnine ter njihove lastnosti.
Kartografija
⇒ Martin Waldseemüller
Naredil je prvi zemljevid sveta, ki vključuje tudi Novi svet (1513).
⇒ Gerardus Mercator
Leta 1595 je pripravil in izdal knjigo zemljevidov, ki je bila prvič izdana z imenom atlas. Izdeloval je globuse ter se ukvarjal z izboljšavami astronomskih pripomočkov. Pri zemljevidih je uporabljal valjasto projekcijo.
Velik del cerkvenih dostojanstvenikov je humanističnim znanstvenikom močno nasprotoval, saj so se bali, da bi upadel ugled Cerkve in bi se razširil dvom v verske resnice. Da so se znanstvene teorije učenjakov iz zgodnje moderne dobe uveljavile, je moralo miniti več desetletij.
Humanističnim znanstevnikom je nasprotoval velik del cerkvenih dostojanstvenikov.
ZANIMIVO
Kopernikovo temeljno delo o heliocentričnem sistemu je bilo natisnjeno v letu njegove smrti (1543). Šestdeset let po njegovi smrti je v Evropi delovalo le 15 astronomov, ki so podpirali njegovo teorijo.
»Zelo mi je v čast, da me v mojih prizadevanjih po iskanju resnice podpira takšen zaveznik kot ste Vi. Z veseljem bom prebral vaše delo, saj sem dolgoletni podpornik Kopernikovega mišljenja, ki po mojem mišljenju odkriva vzroke mnogih naravnih pojavov, ki v luči splošno priznanih hipotez nikakor niso razumljivi. Da bi slednje ovrgel, sem zbral mnogo dokazov. Vendar jih ne bom objavil, saj me je od tega odvrnila usoda našega učitelja Kopernika. Kajti, kljub temu da je pri nekaterih dosegel nesmrtno slavo, so ga mnogi (velika večina zelo neumnih) zasmehovali in obsodili.«
Preberi vir in pojasni
▪ Čigavo odkritje je podpiral Galilej?
▪ Zakaj Galilej ni želel objaviti svojega dela?
▪ Sklepaj, kakšen je bil položaj znanstvenikov, katerih odkritja so bila v času humanizma revolucionarna.
Tisk je povzročil velike spremembe
V srednjem veku so Evropejci prek Arabcev spoznali papir, ki so ga na Kitajskem izdelovali že od 1. stoletja pr. Kr.; spoznali so tudi kitajsko tehniko tiskanja.
Okoli leta 1450 je v Nemčiji Johannes Gutenberg izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskanje s premičnimi kovinskimi črkami. Z njegovo iznajdbo tiska so tiskarji lahko črke razporedili poljubno in jih večkrat uporabili.
Johannes Gutenberg je izumil tiskanje, pri katerem so tiskarji poljubno razporedili črke in jih večkrat uporabili.
▪ Sprva so tiskali le verske knjige, kmalu so jim sledile druge zvrsti: poezija, dramatika, potopisi, zgodovinske in znanstvene knjige.
▪ Prve knjige so bile tiskane v latinskem jeziku, kasneje pa je bilo vse več knjig natisnjenih v ljudskih jezikih.
▪ Poleg knjig so tiskali tudi obvestila, novice, različne pozive voditeljev, tudi pozive k uporom.
Tiskarne so se hitro razširile po Evropi, kar je imelo številne posledice.
▪ Dostopnost knjig je med ljudmi spodbujala zanimanje za znanje, kar je spodbujalo širjenje univerz in knjižnic.
▪ Povečal se je pomen ljudskih (narodnih) jezikov.
▪ Tisk je ljudem omogočil, da so lahko sami prebirali in si razlagali Biblijo, kar je vplivalo na pojav novih verskih razlag.
▪ Omogočil je hitro širjenje informacij in pomagal pri širjenju humanističnih idej.
Tiskarne so se po Evropi hitro širile, količina knjig in njhova dostopnost se je povečala ter povečal se je pomen ljudskih jezikov. Tisk je omogočal branje Biblije v ljudstvu razumljivem jeziku, omogočil pa je tudi širjenje informacij.
Oglej si zemljevid in pojasni
▪ Poišči središča humanizma.
▪ Kje so bile razširjene univerze?
▪ V kateri državi je bilo največ tiskarn?
▪ Sklepaj o razvitosti dežel, ki so imele največ univerz in tiskarn.
ZANIMIVO
Zaradi potrebe po izobrazbi so mnogi nemški knezi ustanovili številne nove univerze, na primer v krajih Freiburg, München, Tübingen, Halle, Marburg, Jena.
Humanizem na Slovenskem
Humanizem se je v slovenske dežele razširil iz Italije. Najprej se je razširil med duhovniki, ki so študirali na italijanskih univerzah. Leta 1461 je bila kot prva samostojna cerkvena upravna enota na Slovenskem v Ljubljani ustanovljena ljubljanska škofija. Postala je središče humanizma na Slovenskem. Sčasoma so tudi pripadniki plemstva in meščanstva prevzeli humanistični pogled na svet. Vse bolj so cenili znanje in izobrazbo ter v mestih ustanavljali šole.
Humanizem se je med duhovniki iz Italije razširil v slovenske dežele. Središče slovenskega humanizma je postala ljubljanska škofija.
Oglej si in pojasni
▪ Kako je upodobljen Herbestein?
▪ Sklepaj, kako se njegova upodobitev navezuje na Rusijo, kjer je deloval kot odposlanec.