Posledice geografskih odkritij
KLJUČNE BESEDE
• Nova Španija
• misijonarji
• čezmorska svetovna trgovina
• trgovina s sužnji
Ustanavljanje kolonij v novem svetu
Po pokoritvi staroselskih plemen v Ameriki in uničenju njihovih imperijev so si Španci prisvojili njihovo ozemlje in ustanovili Novo Španijo. Portugalski je v Južni Ameriki pripadla le Brazilija.
Angleži, Francozi in Nizozemci so se v tekmo za ozemlja v Novem svetu vključili v 16. in 17. stoletju. Ustanavljali so trgovske postojanke v Indijskem oceanu. Angleži in Francozi so tekmovali v Severni Ameriki.
Španci so si prisvojili ozemlje ameriških staroselskih plemen in ustanovili kolonijo Novo Španijo.
Portugalcem je pripadala Brazilija, Angleži in Francozi pa so za ozemlja tekmovali v Severni Ameriki.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Primerjaj obseg kolonialnega ozemlja Španije in Portugalske. Kaj ugotoviš?
• Primerjaj obseg kolonialnega ozemlja evropskih držav s časom v 17. stoletju (na zemljevidu spodaj – Svetovna trgovina okoli leta 1600). Kaj ugotoviš?
Uničenje staroselskih civilizacij
Španci in Portugalci so z ameriškimi staroselci ravnali kot z manj vrednimi.
Kot sužnji so bili prisiljeni delati v rudnikih in na velikih posestih. Zaradi dolgotrajnega dela v zelo težkih razmerah jih je mnogo umrlo.
Njihovo visoko smrtnost pa so povzročile tudi virusne bolezni, ki so jih prinesli Evropejci in na katere staroselci niso bili odporni, na primer črne koze in ošpice.
Ameriške staroselce so Španci in Portugalci zasužnjili. Veliko jih je umrlo zaradi težkih delovnih razmer in virusnih bolezni, na katere niso bili odporni.
»/…/ Sepúlveda je menil, da so Indijanci barbari in da jih imajo Španci zaradi njihove divje narave pravico zasužnjiti. Po njegovem mnenju Indijance namesto razuma vodi strast, kar naj bi dokazovalo, da so sužnji narave in kar naj bi opravičevalo špansko bojevanje zoper njih. 'Kot sužnji narave so necivilizirani, barbarski in nečloveški Indijanci zavrnili, da bi sprejeli oblast tistih [Špancev], ki so bolj civilizirani in močnejši od njih. Zaradi tega Špancem, /…/, ne ostane drugo, kot da proti Indijancem nastopijo z vojno,' je zapisal.«
Preberi vir in pojasni
• Kakšno mnenje so imeli Španci o ameriških staroselcih?
• Kako so upravičevali nasilje nad njimi?
• Ali so vsi Španci podpirali zatiranje staroselcev? Pomagaj si s fotografijo Bartoloméa de las Casas.
Oglej si graf in pojasni
• Kdaj je število prebivalcev najbolj upadlo?
ZANIMIVO
Leta 1542 je Španija sprejela zakon, ki je prepovedal zasužnjevanje in izkoriščanje ameriških staroselcev.
Pokristjanjevanje in širjenje evropske kulture v Novem svetu
Španski kralj je v kolonije poslal duhovnike − , ki so pokristjanjevali staroselce.
S širjenjem krščanstva sta se širila španski jezik in kultura Evropejcev. Njuno širjenje je še dodatno okrepilo priseljevanje Evropejcev, ki so se selili v Novi svet zaradi želje, da bi obogateli. S seboj so prinesli evropski način življenja (način prehranjevanja in oblačenja, vsakodnevne navade).
Mnogi Evropejci so se poročili s pripadnicami staroselskih plemen (posledično je naraščal delež ).
Misionarji so bili duhovniki, ki so pokristjanjevali staroselce.
S širjenjem krščanstva se je širila tudi evropska kultura in okrepilo priseljevanje Evropejcev v Novi svet.
ZANIMIVO
Danes v Srednji in Južni Ameriki med prebivalci prevladujejo mestici. Delež staroselcev je nizek, najvišji je v Mehiki (okoli 23 %) in Peruju (okoli 25 %).
Izmenjava blaga in rojstvo svetovne trgovine
Španci in Portugalci so v Ameriki prevzeli staroselske rudnike zlata in srebra. Zlato, srebro in prihodki kolonij so se stekali v matične države in jih bogatili. Španija, ki je v 16. stoletju imela največ kolonij, je bila najmočnejša in najbogatejša država na svetu.
V Novi svet so kolonisti pripeljali pridelke in živali iz Evrope, Afrike in Azije; nekatere vrste so odlično uspevale v Novem svetu. Pridelki in živali pa so potovali tudi iz Amerike v Evropo in Azijo ter v naslednjih stoletjih spremenili evropske prehranjevalne navade.
Bogastvo in prihodniki kolonij, največ je bilo španskih, so se stekali v matične države.
Kolonisti so v Novi svet uvažali evropske, azijske in afriške pridelke in živali. Izmenjava le-teh je potekala tudi obratno – iz Amerike v Evropo.
Oglej si sliko in pojasni
• Katera živila, ki so po poreklu iz Amerike, pogosto uživaš?
ZANIMIVO
Gojenje sladkornega trsa, ki so ga evropski lastniki plantaž gojili na Karibskih otokih in je odlično uspeval, je prinašalo velike dobičke.
Izmenjava blaga med Evropo in ameriškimi kolonijami je okrepila čezmorsko svetovno trgovino, ki je povezala Evropo, Azijo, Afriko in Novi svet ter prinesla evropskim trgovcem veliko bogastvo.
Ker se je trgovina preusmerila na Atlantski ocean, so mesta ob njegovih obalah doživela gospodarski razcvet, na primer Lizbona, Sevilla, Antwerpen, Amsterdam … Pomen sredozemskih mest je upadel.
Izmenjava blaga je okrepila čezmorsko svetovno trgovino in povezala Evropo, Azijo in Afriko z Novim svetom.
Gospodarsko pomembna so postala mesta od Atlantskem oceanu.
Plantažno gospodarstvo
Rodovitna območja v Novem svetu je državna oblast razdelila med evropske posestnike, ki so na njih organizirali plantaže, velike nasade, kjer so za nadaljnjo prodajo gojili rastline iste vrste. so zahtevale veliko poceni delovne sile.
Ker so se ameriški staroselci izkazali za nevzdržljive pri težkih delih, so sredi 16. stoletja Evropejci v Ameriko začeli voziti sužnje iz Afrike. Bili so odporni proti večini evropskih bolezni, poleg tega so bili manj nagnjeni k begu kakor ameriški staroselci, saj nove dežele niso poznali.
Evropski posestniki so v Novem svetu organizirali plantaže – velike nasade istovrstnih rastlin za prodajo. Potrebo po delovni sili so zagotovili z uvažanjem sužnjev iz Afrike.
Trgovina s sužnji
S prevozom in prodajo afriških sužnjev v kolonije se je začela trgovina s sužnji. Omogočali so jo arabski trgovci ali poglavarji med seboj vojskujočih se plemen, ki so lovili sužnje v notranjosti Afrike in jih prodajali Evropejcem.
V naslednjih 300 letih je bila trgovina s sužnji najdonosnejša trgovina, vrhunec je dosegla v 18. stoletju.
Bila je največja prisilna selitev v zgodovini človeštva.
S prevozom in prodajo afriških sužnjev v kolonije se je začela trgovina s sužnji. Sužnje so naložili na ladje in jih prepeljali v Ameriko.
ZANIMIVO
♦ Suženjstvo je v Afriki obstajalo že pred 16. stoletjem. Sužnje so lovili in prodajali berberski in arabski trgovci.
♦ V 18. stoletju je bilo iz Afrike v Ameriko prepeljanih 1,5 milijona sužnjev; v 300 letih, med 1501 in 1867, pa več kot 12 milijonov; v to številko niso všteti tisti, ki so bili pri tem ubiti ali so umrli pri prevozu.
Sužnji so delali na plantažah (sladkorja, kave, tobaka in bombaža) ter v rudnikih. Njihovo življenje je bilo težko. Lastniki so jih obravnavali kot lastnino. Pogosto so lastniki z njimi ravnali nasilno. Tudi njihovi otroci so bili sužnji. Sužnji so se upirali, mnogi so skušali zbežati. Ponekod je prišlo celo do oboroženih uporov, vendar so bili hitro zatrti.
Afričani so trpljenje blažili z negovanjem tradicije, predvsem zgodb, pesmi in plesov iz stare domovine.
Življenje sužnjev je bilo težko ob delu na plantažah in v rudnikih. Lastniki so pogosto z njimi ravnali nasilno, zato je ponekod prišlo do oboroženih uporov, ki pa so jih zatrli.
»Zaradi trgovine s sužnji /…/ je bilo število prebivalstva v Afriki leta 1850 za polovico nižje kot bi bilo, če do trgovine ne bi prišlo. V primerjavi s preteklim suženjstvom je trgovina s sužnji povzročala suženjstvo članov istega plemena. To je imelo škodljive posledice, kot so bile družbena in etnična razdrobljenost, politična nestabilnost, oslabitev afriških držav ter korupcija njihovih sodnih institucij.«
Oglej si sliko, preberi vir in pojasni
• Kako so lastniki ravnali s sužnji?
• Kako je trgovina s sužnji vplivala na Afriko?
• Ali so posledice suženjstva opazne še danes?
Trgovina s sužnji je imela mnoge posledice:
• S svojim delom so sužnji omogočili bogatenje lastnikov plantaž ter družb, ki so trgovale s sužnji (nizozemskih, angleških in arabskih).
• Vpliv sužnjelastništva na ameriško gospodarsko rast je še vedno predmet razprav.
• Močno se je spremenila rasna in kulturna podoba Amerike.
• Množičen odliv prebivalstva, ki je bilo odpeljano v suženjstvo, je prizadel mnoga afriška plemena.
Trgovina s sužnji se je končala v 19. stoletju, ko so jo evropske države in večina držav po svetu prepovedale; ob tem je bilo prepovedano tudi suženjstvo.
Posledice trgovine s sužnji so bile bogatenje lastnikov plantaž in družb, ki so trgovale s sužnji, kulturna in rasna preobrazba Amerike ter upad prebivalstva v Afriki. Evropske države so suženjstvo prepovedale v 19. stoletju, kar je zaključilo trgovino s sužnji.
ZANIMIVO
Mnogi gospodarski zgodovinarji opozarjajo, da je suženjstvo na jugu ZDA zavrlo gospodarski razvoj.