Potresi in cunamiji
Gorstva, ognjeniki in otoki so posledica premikov litosferskih plošč, mi pa te premike čutimo kot potres. Preučevanje potresov ima dolgo zgodovino, vendar jih znanost še vedno ne zna napovedati.
Potresi
Potresi so vsako nenadno in sunkovito tresenje tal. Vsak dan je na Zemlji okoli 10.000 potresov.
Večinoma so prešibki, da bi povzročili večjo škodo. Potres se vedno začne v notranjosti Zemlje, v hipocentru ali žarišču potresa. Nato se energija v obliki potresnih valov širi v vse smeri. Najmočneje čutimo potres v epicentru, to je točka, ki je navpično nad žariščem potresa. Moč potresov merimo s pomočjo seizmografov. Najpogosteje se uporablja Richterjeva lestvica, ki nam pove, koliko je sproščene energije.
Najmočnejši potres je imel moč 9,5 stopnje.
Potresi so vsako nenadno in sunkovito tresenje tal. Potres se vedno začne v notranjosti Zemlje, v hipocentru ali žarišču potresa.
Posledice potresov
Potresi so ena izmed najhujših naravnih nesreč, saj povzročajo tako človeške žrtve kot veliko materialno škodo. Običajno se zgodijo nenadoma in trajajo le nekaj sekund, tako da ljudje nimajo dovolj časa, da bi se zavarovali ali umaknili na varno.
Posledice močnejših potresov so:
- porušene stavbe,
- porušeni mostovi in druga infrastruktura,
- zemeljski plazovi.
Pogosto so ogrožena tudi življenja ljudi, še posebej v gospodarsko manj razvitih državah zaradi slabe gradnje.
Posledice močnejših potresov so porušene stavbe, mostovi in druga infrastruktura ter zemeljski plazovi. Pogosto so ogrožena tudi življenja ljudi, še posebej v gospodarsko manj razvitih državah zaradi slabe gradnje.
Potresov ne znamo napovedovati, vendar pa lahko na podlagi prejšnjih potresov določimo, katera območja so potresno bolj nevarna od drugih. Poleg tega vemo, da močnemu potresu običajno sledijo številni šibkejši popotresni sunki.
Edina zaščita pred potresi je potresno varna gradnja. Pomembno je tudi, da vemo, kako ravnati v primeru potresa.
Cunami
Ko pride do potresa ali izbruha ognjenika na morskem dnu, se premakne velikanska vodna gmota in nastane cunami.
Na odprtem morju na gladini zaradi tega nastanejo skoraj neopazni valovi (1), ki se premikajo na vse strani. Ko se val približuje obali, se njegova hitrost zmanjša (2), zaradi česar se morje dvigne (3), poplavi obalo in povzroči veliko opustošenje (4).
Cunamijev ne moremo preprečiti, lahko pa ljudi s pomočjo opazovalnih sistemov pravočasno opozorimo na prihajajoči cunami, da se lahko umaknejo v višje dele in s tem zmanjšamo posledice te naravne nesreče.
Cunamiji nastanejo ob potresu ali izbruhu ognjenika na morskem dnu. Ko se val približa obali, se upočasni in gladina valu dvigne. Cunamiji ob stiku z obalo povzročijo veliko upostošenje.
Cunamijev ne moremo preprečiti, lahko pa ljudi s pomočjo opazovalnih sistemov pravočasno opozorimo na prihajajoči cunami.
Posledice cunamijev
Decembra 2004 je cunami v Jugovzhodni in Južni Aziji povzročil okoli 240.000 žrtev tudi zaradi tega, ker ljudje na prihod visokega vala niso bili opozorjeni.
Marca 2011 je cunami na Japonskem uničil številna naselja. Val je segal do 10 kilometrov v notranjost in povzročil večino od 15.000 žrtev.