Podnebje in rastlinstvo
Kaj vpliva na podnebje?
Na podnebje Azije imajo največji vpliv:
- geografska lega oziroma oddaljenost od ekvatorja,
- relief,
- .
Azija se razprostira od severnega tečaja do ekvatorja, del Indonezijskega otočja je celo na južni polobli. Zaradi velikosti sega Azija v vse toplotne pasove na severni polobli. Posledica je zelo raznoliko podnebje in rastlinstvo. V Aziji najdemo kraje, ki spadajo med najbolj suhe, najtoplejše, najbolj deževne in najhladnejše kraje na svetu.
Visoka gorstva predstavljajo reliefno pregrado, ki preprečuje vlažnim vetrovom prehod v notranjost celine. Ob gorskih pregradah se mora zrak dvigniti, pri tem se ohlaja, vlaga v zraku se kondenzira in nastanejo padavine. Največja količina padavin je zato ob gorskih pregradah. Čez gorske pregrade pride zaradi tega v notranjost bolj suh zrak, zato je le-ta puščavska in polpuščavska.
Azija se razprostira čez vse toplotne pasove na severni polobli. Na podnebje imajo največji vpliv geografska lega, relief in monsuni.
Neverjetnice
Hribovit svet južno od Himalaje v Indiji dobi največ padavin na svetu.
Statistična dejstva
Kraj Mawsynram, ki leži južno od Himalaje, letno prejme 11.833 mm padavin in velja za najbolj namočen kraj na svetu.
Monsuni so sezonski vetrovi, ki vplivajo na podnebje Jugovzhodne, pa tudi dela Južne in Vzhodne Azije.
Za območja, ki so pod vplivom monsunov, je značilno menjavanje in . To je posledica različnega segrevanja morja in kopnega, kar ima za posledico spremembo smeri vetra. Poleti se zrak nad kopnim zelo segreje, zato se dviga. Na njegovo mesto prihaja hladnejši in bolj vlažen zrak iznad morja. S sabo prinaša padavine, ki so še posebej obilne ob gorskih pregradah. Pozimi se zrak dviga nad morjem, kjer je topleje kot nad kopnim. Na njegovo mesto pa prihaja suh in hladnejši zrak iz notranjosti celine.
Območja z monsunskimi vetrovi in podnebjem so tudi na drugih celinah: v Vzhodni Afriki, Severni Avstraliji, v vzhodnem delu Južne Amerike.
Monsuni so sezonski vetrovi, ki vplivajo na podnebje Jugovzhodne, pa tudi dela Južne in Vzhodne Azije. Za območja, ki so pod vplivom monsunov, je značilno menjavanje deževne in sušne dobe.
Statistična dejstva
Reka Jangce je z dolžino 6380 kilometrov najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu.
Zakaj so pomembne reke?
Azijske reke so med največjimi na svetu. Večina jih izvira v višavjih, od koder po globokih dolinah pritečejo do nižin. Številne azijske reke se napajajo iz ledenikov na Tibetanski visoki planoti.
Okoli dve milijardi ljudi je odvisnih od rek, ki jih napajajo ledeniki Tibetanske visoke planote in Himalaje. Najpomembnejše azijske reke so Rumena reka, Jangce, Mekong, Ganges, Ind, Ob, Jenisej in Lena.
Nižine ob rekah so, razen na severu celine, gosto poseljene, hkrati pa so reke pomembne tudi za oskrbo z vodo, promet, namakanje in pridobivanje električne energije.
Ob azijskih rekah Evfrat in Tigris ter Ind in ob Rumeni reki so se razvile prve visoke civilizacije.
Azijske reke so med največjimi na svetu. Nižine ob rekah so gosto poseljene, hkrati pa so reke pomembne tudi za oskrbo z vodo, promet, namakanje in pridobivanje električne energije.
Najpomembnejše azijske reke so: Rumena reka, Jangce, Mekong, Ganges, Ind, Ob, Jenisej in Lena.
Zaradi velikega nihanja rečnih pretokov so v ravninah pogoste katastrofalne ki povzročajo veliko materialno škodo in terjajo številne žrtve. Poplave so še posebej pogoste v času monsunskega deževja in so pravzaprav del življenja ljudi.
Reke s sabo prinesejo tudi rodovitno blato, zato so območja ob rekah spremenjena v obdelovalne površine, na katerih pridelujejo predvsem riž.
V rečnih dolinah so pogoste katastrofalne poplave, ki povzročajo veliko materialno škodo in terjajo številne žrtve. Poplave so še posebej pogoste v času monsunskega deževja.
Reke s sabo prinesejo tudi rodovitno blato, zato so območja ob rekah spremenjena v obdelovalne površine.
Oglej si in pojasni
- Kaj prikazujeta satelitska posnetka?
- S katerimi težavami se spopadajo ljudje, ki živijo ob rekah?
- Zakaj so poplave del življenja ljudi, ki živijo na območju pod vplivom monsunov?
Katera podnebja imajo v Aziji in kaj je značilno za rastlinstvo?
Neverjetnice
V Ojmjakonu na vzhodu Sibirije so februarja leta 1933 izmerili –71.1 °C, kar je najnižja izmerjena temperatura v naseljenem kraju.
Polarno podnebje
Območje
- Otoki blizu severnega tečaja.
Temperature in padavine
- Zelo mrzle, dolge zime in mrzla, kratka poletja.
- Temperature se ne dvignejo nad 0 °C.
- Padavin je malo in so v obliki snega.
Rastlinstvo
- Ni rastlinstva.
Tundrsko podnebje
Območje
- Skrajni sever celine.
Temperature in padavine
- Dolge, mrzle zime, kratka, hladna poletja.
- Temperature se poleti redko dvignejo nad 10 °C.
- Padavin je malo, večinoma padejo v obliki snega.
Rastlinstvo
- Zaradi nizkih temperatur in malo padavin tu raste tundra. To so mahovi, lišaji, posamezne cvetlice in nizko grmičevje.
Zmerno hladno podnebje
Območje
- Severna Azija, južno od tundrskega podnebja.
Temperature in padavine
- Dolge, mrzle zime in topla poletja, malo padavin, ki so enakomerno razporejene čez celo leto.
Rastlinstvo
- Zaradi nizkih temperatur tu rastejo iglasti gozdovi, ki jih v Rusiji imenujejo tajga.
Celinsko podnebje
Območje
- Notranjost celine, celoten pas od Urala do Tihega oceana na vzhodu.
Temperature in padavine
- Vroča poletja, mrzle zime.
- Bolj gremo v notranjost celine, večje so temperaturne razlike med letnimi časi, količina padavin se manjša.
Rastlinstvo
- Na območjih z več padavin rastejo listnati in mešani gozdovi, na območjih z manj padavin pa je stepa.
Sredozemsko podnebje
Območje
- Obale male Azije in Bližnjega vzhoda (Libanon, Izrael).
Temperature in padavine
- Dolga, vroča, sušna poletja, mile, vlažne zime.
- Pozimi temperature redko padejo pod 0 °C.
Rastlinstvo
- Rastlinstvo prilagojeno suši.
- Včasih so prevladovali borovi gozdovi, ki jih je človek v veliki meri izkrčil.
- Danes prevladuje nizko grmičasto rastlinstvo, ki ga imenujemo makija.
Gorsko podnebje
Območje
- Najvišja gorstva.
Temperature in padavine
- Nižje temperature kot v nižjih nadmorskih višinah.
- Višje kot so nadmorske višine, nižje so temperature.
- Količina padavin je večinoma večja, ker gore delujejo kot gorske pregrade.
Rastlinstvo
- Se spreminja z nadmorsko višino.
- Oblikovali so se rastlinski višinski pasovi.
- Na najvišjih vrhovih sta večni sneg in led.
Monsunsko podnebje
Območje
- Jug, jugovzhod in vzhod celine.
Temperature in padavine
- Visoke temperature, menjavanje sušne in deževne dobe.
Rastlinstvo
- Kjer je dovolj padavin, raste monsunski listnati gozd, ki v času sušne dobe odvrže liste.
- V notranjosti, kjer je manj padavin, raste savana. Savana je je travnata pokrajina z redkimi drevesi.
Ekvatorialno podnebje
Območje
- Obale Dekanskega in Indokitajskega polotoka, Indonezijsko in Filipinsko otočje.
Temperature in padavine
- Celoletne visoke temperature, veliko padavin preko celega leta, velika vlažnost.
Rastlinstvo
- Tropski deževni gozdovi, ki so vse leto zeleni.
- Krošnje dreves so razporejene različno visoko, zaradi česar svetloba težko prodre do tal in podrasti skorajda ni, med drevesi so ovijalke.
- Ob morju rastejo mangrove.
Puščavsko podnebje
Območje
- Jugovzhod in notranjost celine.
- Thar v Pakistanu in Indiji, Gobi v Mongoliji in na Kitajskem, Takla Makan na Kitajskem, Kizlikum in Karakum v Srednji Aziji, Arabski polotok.
Temperature in padavine
- Temperature so odvisne od geografske lege puščave.
- Padavin je manj kot 250 milimetrov.
Rastlinstvo
- Prilagojeno dolgotrajnemu pomankanju padavin.