Družbene značilnosti
Zakaj je redko poseljena?
Severna Evropa je zaradi nizkih temperatur najredkeje poseljen del Evrope. Največja naselja so na jugu, ob morju, kjer je toplejše podnebje. Severni del je zelo redko poseljen, prevladujejo majhna naselja.
Večina prebivalstva pripada germanski jezikovni skupini (Danci, Norvežani, Švedi, Islandci). Estonci in Finci pripadajo ugrofinski jezikovni skupini, Latvijci in Litovci pa baltski jezikovni skupini.
Na severu Norveške, Švedske, Finske in na polotoku Kola v Rusiji živijo Laponci ali Sami. V preteklosti so se preživljali predvsem z lovom, ribolovom in rejo severnih jelenov. Danes so večinoma prevzeli sodoben način življenja.
Severna Evropa je zaradi nizkih temperatur najredkeje poseljen del Evrope. Prevladuje germanska jezikovna skupina.
Neverjetnice
Atlantska cesta je niz nasipov in mostov, ki povezujejo kopno in otočje na jugozahodu Norveške.
Oglej si in pojasni
- Na zemljevidu Severne Evrope poišči glavna mesta skandinavskih držav in opiši njihovo lego.
- Pojasni vzroke za njihovo lego.
Kaj je značilno za gospodarstvo?
Skandinavske države so dobro gospodarsko razvite. Njihovo gospodarstvo temelji na lastnih naravnih virih.
Danska ima zaradi rodovitne prsti ugodne pogoje za kmetijstvo. Kmetije so zelo specializirane, kmetje izobraženi in dobro organizirani. Naravno rastlinstvo Danske je zaradi kmetijstva skoraj popolnoma izkrčeno, več kot polovica površja je spremenjenega v obdelovalne površine. Razen nafte v Severnem morju nima rudnih bogastev, zaradi tega je njena industrija odvisna od uvoza surovin in se je večinoma razvila ob pristaniščih.
Severni del Atlantskega oceana je zaradi mešanja toplega in hladnega toka zelo bogat z ribami. Zaradi tega ima ribištvo predvsem na Norveškem, Islandiji in Danskem velik pomen. Severno morje je bilo v preteklosti podvrženo prevelikemu izlovu, zato je sedaj količina rib, ki jih lahko ulovijo, omejena.
Skandinavske države so dobro gospodarsko razvite. Njihovo gospodarstvo temelji na lastnih naravnih virih. Na Danskem prevladuje kmetijstvo, predvsem na Norveškem, Islandiji in Danskem pa je pomembno ribištvo.
Obsežni gozdovi na Finskem in Švedskem so omogočili razvoj lesne in papirne industrije. Zaradi nahajališč železove rude je na Švedskem pomembno rudarstvo. Velik del rud izvozijo.
Norveška ima v Severnem ter Norveškem morju bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, kar prebivalcem omogoča izjemno visok življenjski standard. Zaslužek od prodaje nafte vlagajo predvsem v izobraževanje, infrastrukturo in kmetijstvo. Kljub bogatim zalogam fosilnih goriv Norveška večino električne energije pridobi v hidroelektrarnah.
Obsežni gozdovi na Finskem in Švedskem so omogočili razvoj lesne in papirne industrije. Norveška ima bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. Prebivalstvo ima zaradi dobro razvitega gospodarstva visok življenjski standard.
Obnovljivi viri energije predstavljajo pomemben del energije tudi v drugih skandinavskih državah. Na Danskem dajejo velik del električne energije vetrne elektrarne, na Islandiji je pomembna . Na Islandiji izkoriščajo vroče izvire za ogrevanje stanovanj, pa tudi za proizvodnjo električne energije.
Za promet so pomembne morske ožine, ki povezujejo Severno in Baltsko morje.
Obnovljivi viri energije (električna energija, geotermalna energija itd.) predstavljajo pomemben del energije v skandinavskih državah.
Poznamo več načinov pridobivanja električne energije: iz vode (hidroelektrarne), toplote (termoelektrarne), jedrske energije (jedrske elektrarne), vetra (vetrne elektrarne), Sonca (sončne elektrarne), plime (plimske elektrarne) in druge.
Neverjetnice
Norveška je edina država na svetu, ki pridobi vso električno energijo za potrebe svojega prebivalstva iz obnovljivih virov (hidroelektrarne).
Statistična dejstva
Leta 2018 so vetrne elektrarne na Danskem pokrile več kot 40 % potreb po električni energiji.
Gospodarstvo pribaltskih držav je bilo v preteklosti usmerjeno predvsem v kmetijstvo, ki je bilo za tisti čas precej razvito. Po priključitvi k Sovjetski zvezi se je tudi v pribaltskih državah začela hitra industrializacija, ki je temeljila predvsem na uvoženih surovinah. Po ponovni osamosvojitvi leta 1991 so se pribaltske države soočile z gospodarsko krizo. S pomočjo tujega kapitala in pospešenega razvoja novih dejavnosti si je gospodarstvo relativno hitro opomoglo.
Pribaltske države so gospodarsko slabše razvite od skandinavskih, vendar pa po vključitvi v Evropsko unijo ta zaostanek uspešno zmanjšujejo.
Neverjetnice
Estonija je ena izmed digitalno najrazvitejših držav na svetu. V Estoniji so razvili Skype in Hotmail.
Najpomembnejša kmetijska panoga v pribaltskih državah je živinoreja, zato je veliko površin poleg žitu namenjenih tudi pridelavi krme. Pribaltske države imajo skromna rudna bogastva. Prevladujejo lesna, tekstilna in živilska industrija, ki so vezane predvsem na domače kmetijske pridelke in les. Vse pomembnejši sta tudi strojna in kemična industrija.
Najpomembnejša kmetijska panoga v pribaltskih državah je živinoreja. Pribaltske države imajo skromna rudna bogastva.