O Jugovzhodni Evropi
Kaj je značilno za površje?
Države Jugovzhodne Evrope ležijo na Balkanskem polotoku.
Večji del površja sestavljajo mlada gorstva:
- Dinarsko gorstvo,
- Šarsko-pindsko gorstvo,
- Karpati in
- Balkan.
Starejšega nastanka so le Rodopi.
Med gorstvi so številne kotline in nižine. Največji sta Panonska nižina in Vlaška nižina ob spodnjem toku reke Donave.
Dinarsko gorstvo poteka vzdolž Jadranskega morja in predstavlja naravno pregrado med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. Ker je večinoma iz apnenca, prevladuje kraško površje z gozdnatimi hribovji in vmesnimi kraškimi polji.
Države ležijo na Balkanskem polotoku. Večino površja sestavljajo mlada gorstva, med njimi pa najdemo številne kotline in nižine. Prevladuje kraško površje.
Neverjetnice
Ob vzhodni obali Jadranskega morja je več kot 1200 otokov.
Kakšno je podnebje in rastlinstvo?
Na podnebje Jugovzhodne Evrope vplivata:
- oddaljenost od morja in
- izoblikovanost površja.
Večji del območja ima celinsko podnebje. Tako kot v Srednji Evropi se tudi tu količina padavin zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Kjer je v notranjosti dovolj padavin, rastejo listnati gozdovi, na območjih z manj padavinami pa travniško rastlinstvo ().
Večina Jugovzhodne Evrope ima celinsko podnebje. Kjer je padavin dovolj, rastejo listnati gozdovi, na območjih z manj padavinami pa travniško rastlinstvo.
V ozkem pasu ob Jadranskem in Črnem morju je sredozemsko podnebje s sredozemskim rastlinstvom, ki je prilagojeno na vroča in sušna poletja. Sredozemsko podnebje in rastlinstvo sta ob Črnem morju manj izrazita. Najvišja gorstva imajo gorsko podnebje in rastlinstvo prilagojeno na nižje temperature. Kot v večjem delu Evrope so tudi tu gozdovi precej izkrčeni in spremenjeni v obdelovalne površine. Gorstva so večinoma porasla z gozdom do najvišjih vrhov.
Ob obalah morij je sredozemsko podnebje s sredozemskim rastlinstvom. Na najvišjih predelih Jugovzhodne Evrope je gorsko podnebje.
Razišči in pojasni
- Oglej si zgornji fotografiji in zemljevid Jugovzhodne Evrope.
- Zakaj vpliv morja v Jugovzhodni Evropi ne sega dlje v notranjost?
Kaj je vplivalo na politično podobo?
Jugovzhodno Evropo je močno zaznamovala več stoletij trajajoča oblast osmanske države. Po drugi svetovni vojni je bila za države Jugovzhodne Evrope značilna socialistična ureditev. Po razpadu Jugoslavije, v začetku 90-tih let 20. stoletja, je na njenem ozemlju nastalo 6 novih držav – Slovenija (spada v Srednjo Evropo), Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Leta 2008 se jim je pridružila še ena država – Kosovo. Osamosvojitvi Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je nasprotovala Srbija in povzročila vojno v obeh državah. Spopadi so trajali do leta 1995. Obe državi sta po vojni obdržali meje, ki so veljale pred vojno. Bosna in Hercegovina je bila po vojni notranje razdeljena na dva dela, in sicer na Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srbsko.
Države Jugovzhodne Evrope je močno zaznamovala dolgotrajna oblast osmanske države. Po drugi svetovni vojni so države imele socialistično ureditev, po razpadu Jugoslavije pa je na tem ozemlju nastalo 6 novih držav: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Kasneje se jim je pridružilo še Kosovo.
Neverjetnice
Kosovo je najmlajša država v Evropi. Poleg Moldavije in Albanije je gospodarsko najmanj razvita.
Leta 2007 sta se Romunija in Bolgarija pridružili Evropski uniji, leta 2013 pa še Hrvaška. Ostale države, razen Bosne in Hercegovine ter Kosova, imajo status kandidatk za članstvo v Evropski uniji.
Kaj je značilno za prebivalstvo?
Jugovzhodna Evropa je neenakomerno poseljena. Najgostejša poselitev je v okolici glavnih mest, v ravninskem svetu in ob morju. Že od socialističnih časov dalje je značilno odseljevanje s podeželja in priseljevanje v mesta, ki so tudi industrijska središča. Še posebej izrazito je izseljevanje iz hribovitega sveta.
Za države Jugovzhodne Evrope je značilna pestra jezikovna sestava prebivalstva in številne znotraj posameznih držav. Večji del predstavljajo južni Slovani, Romuni pripadajo romanski jezikovni skupini, medtem ko govorijo Albanci poseben indoevropski jezik.
Jugovzhodna Evropa je neenakomerna poseljena. Najgostejša poselitev je v okolici glavnih mest, v ravninskem svetu in ob morju. Značilno je odseljevanje s podeželja.
Za Balkanski polotok je značilna tudi pestra jezikovna sestava prebivalstva in številne narodne manjšine. Večji del predstavljajo južni Slovani.
Neverjetnice
V Bosni in Hercegovini imajo tri uradne jezike (bosanski, srbski, hrvaški) in dve pisavi (latinico in cirilico).
V Jugovzhodni Evropi prevladuje pravoslavna vera, hkrati je zaradi večstoletne oblasti osmanske države tu zastopan islam bolj kot kjerkoli drugje v Evropi. Največ muslimanov živi v Bosni in Hercegovini, Albaniji, na Kosovu in v Severni Makedoniji. Na Hrvaškem prevladujejo katoličani. Zaradi različnih političnih sprememb in slabše gospodarske razvitosti so se iz držav ljudje veliko izseljevali, predvsem v države Srednje in Zahodne Evrope ter drugod po svetu.
V Jugovzhodni Evropi prevladuje pravoslavna vera, močno zastopan pa je tudi islam. Značilno je izseljevanje v gospodarsko razvitejše države.
Kakšne so značilnosti gospodarstva?
Jugovzhodna Evropa je med gospodarsko najslabše razvitimi deli Evrope, vendar so med posameznimi državami, pa tudi znotraj njih, velike razlike. V primerjavi z ostalimi deli Evrope je precejšenj delež prebivalstva zaposlen v kmetijstvu. Najboljši pogoji za kmetijstvo so v Panonski in Vlaški nižini, kjer pridelujejo predvsem pšenico, koruzo, sladkorno peso in sončnice.
Pomembna je tudi živinoreja, v hribovitem svetu predvsem pašna živinoreja. Na gričevnatem obrobju nižin sta pomembna sadjarstvo in vinogradništvo. Ob Jadranskem in Črnem morju pridelujejo južno sadje, olive in tobak.
Jugovzhodna Evropa je gospodarsko precej slabo razvita. Velik delež ljudi se ukvarja s kmetijstvom, kjer pridelujejo pšenico, koruzo itd. Pomembna je tudi živinoreja, v gričevnatih predelih pa še sadjarstvo in vinogradništvo.
Izboljšanje lastnosti kmetijskih zemljišč z namakanjem, osuševanjem ali dodajanjem manjkajočih snovi imenujemo melioracija.
V času socializma se je razvijala predvsem , ki je po prehodu v tržno gospodarstvo doživela krizo – veliko industrijskih obratov je propadlo. Velik del obratov so kasneje obnovili s pomočjo tujega kapitala. Države so privlačne zaradi cenejše delovne sile. Z vstopom v Evropsko unijo se je začel hitrejši gospodarski razvoj Bolgarije, Romunije in Hrvaške.
Na Hrvaškem je najpomembnejša gospodarska dejavnost turizem. Turistično zanimiva so tudi druga območja ob Jadranskem morju in obale Črnega morja v Bolgariji in Romuniji. V notranjosti turiste privlačijo kanjoni rek in mesta, v katerih se mešajo orientalski in zahodni kulturni vplivi.
V času socializma se je razvijala predvsem težka industrija, ki pa je kasneje propadla. Države so se sčasoma začele gospodarsko razvijati.
Na Hrvaškem je izrednega pomena turizem. Turistično zanimiva so tudi druga obalna območja morij.
Hrvaška ima pomembno vlogo v prometu, saj leži na prehodu iz Panonske nižine v Sredozemlje. V večini držav je velik problem brezposelnost in nizek življenjski standard večine prebivalstva.
Oglej si in pojasni
S pomočjo fotografij pojasni, zakaj so države Jugovzhodne Evrope turistično zanimive.