Oblikovanje površja
Zemljino površje se je oblikovalo skozi milijone let in se še oblikuje. Nastale so različne reliefne oblike, ki se med seboj razlikujejo po nadmorski višini, obliki in načinu nastanka. Izoblikovanost površja ima velik vpliv na druge naravne pojave in na človekove dejavnosti.
Nastanek reliefa
Današnje površje Zemlje so v milijonih let izoblikovale notranje in zunanje sile.
Notranje sile so posledica premikov litosferskih plošč, ki povzročajo nastanek gorovij, potrese in ognjenike.
Zunanje sile – Sonce, voda in živi organizmi – povzročajo preperevanje kamnin in odnašanje preperelega materiala.
Zelo posplošeno lahko rečemo, da notranje sile površje dvigujejo in ga gradijo, medtem ko ga zunanje sile znižujejo in uravnavajo.
Na podobo posameznih reliefnih oblik je tako vplivalo delovanje notranjih in zunanjih sil – npr. Alpe so se dvignile zaradi premika Afriške litosferske plošče proti Evrazijski (notranje sile), preoblikovali pa so jih večinoma reke in ledeniki (zunanje sile).
Današnje površje Zemlje so izoblikovale:
- notranje sile (premikanje litosferskih plošč ...) in
- zunanje sile (Sonce, voda, živi organizmi ...).
Posplošeno lahko rečemo, da notranje sile površje dvigujejo, zunanje sile pa ga znižujejo — pogosto delujejo istočasno.
Časovni okvir nastanka
Zemljina skorja je nastala v Zemljinem praveku pred okoli 4,5 milijarde let. V starem Zemljinem veku pred 300 do 500 milijoni let so nastala današnja stara gorstva (npr. Skandinavsko gorstvo).
V srednjem Zemljinem veku so se iz skupne praceline Pangee pred kakšnimi 200 milijoni let oblikovale današnje celine. V novem Zemljinem veku so pred približno 65 milijoni let začela nastajati vsa mlada gorstva (npr. Alpe), nekatera med njimi se dvigajo še danes.
V zadnjih dveh milijonih let so se menjavale ledene in medledene dobe. V tem obdobju je večji del površja Evrope dobil bolj ali manj današnjo podobo.
- Zemljin pravek: nastanek skorje
- Stari Zemljin vek: nastanek današnjih starih gorstev
- Srednji Zemljin vek: oblikujejo se današnje celine
- Novi Zemljin vek: nastanek današnjih mladih gorstev
Posledice delovanja ledenikov
Številnim reliefnim oblikam v Evropi so sedanjo podobo dali ledeniki. V ledenih dobah so ledeniki pokrivali večino severnega dela Evrope, Britansko otočje, Nemško-poljsko nižavje in severni del Vzhodnoevropskega nižavja.
V Alpah je bila takrat gorska poledenitev. Dolinski ledeniki so v gorah oblikovali doline v obliki črke U. V njih so puščali material, ki so ga nosili s sabo ali potiskali pred sabo. Takšne nanose imenujemo . Tudi goram v Alpah so dokončno obliko dali ledeniki, ki pa danes prekrivajo le njihove najvišje dele. Zaradi segrevanja ozračja in se današnji ledeniki hitro krčijo.
V ledenih dobah so ledeniki prekrivali večino severnega dela Evrope in tam preoblikovali površje. Nastale so značilne ledeniške reliefne oblike: U-doline, ledeniške morene ... Ledeniki danes pokrivajo le še najvišje dele gorstev in se zaradi ogrevanja ozračja hitro krčijo.
Vpliv ledenikov v Severni Evropi
Severno Evropo je pokrival ogromen ledeni pokrov, ki jo je močno ledeniško preoblikoval. Za njim so ostale doline v obliki črke U, , morene in ledeniška jezera. Ledeniki so v Severni Evropi nekdanje rečne doline razširili in poglobili ter tako oblikovali U-doline. Kasneje je te doline zalilo morje – nastali so fjordi. To so zelo globoki, ozki zalivi s strmimi pobočji, ki segajo daleč v notranjost. So pomembni za plovbo, hkrati pa so ovira za cestni in železniški promet.
Severna Evropa je bila v ledenih dobah pokrita z ledom, ki je pokrajino močno preoblikoval. Nastale so U-doline, ledeniške morene, ledeniška jezera in fjordi. Fjordi so pomembni za plovbo, vendar so istočasno ovira za kopenski promet.
Človekov vpliv na površje
Človek postaja vse pomembnejši dejavnik spreminjanja okolja. Nima sicer tolikšne moči kot narava, vendar ima lahko nepravilno ravnanje številne posledice. Požiganje in izsekavanje gozdov povzroča erozijo in opustošenje pokrajine, preusmerjanje rek povzroči izsušitev jezer, globalno segrevanje taljenje ledenikov ...
Številni človekovi posegi v okolje puščajo negativne posledice:
- požiganje in izsekavanje gozdov: erozija in opustošenje pokrajine,
- preusmerjanje rek: izsušitev jezer,
- globalno segrevanje: taljenje ledenikov ...