Alpe
Kako so nastale?
Alpe so mlado gorstvo in segajo v velikem loku od Genovskega zaliva na jugozahodu do Panonske nižine na vzhodu. So najvišje gorstvo v Evropi. Nastajati so začele pred približno 65 milijoni let. Z izjemo osrednjega dela so nastale iz , ki so se v srednjem Zemljinem veku nalagale v morje med Afriko in Evropo. V novem Zemljinem veku je začela Afriška plošča drseti proti Evroazijski. Pritiski na stiku so povzročili, da so se začele usedline gubati in dvigovati. Nastale so Alpe. Zaradi pritiskov s severa in juga je prevladujoča smer poteka grebenov v Alpah od zahoda proti vzhodu. Hkrati z dviganjem (notranje sile) so Alpe oblikovale tudi zunanje sile. Med njimi predvsem ledeniki, ki so še pred približno deset tisoč leti segali vse do dolin.
Alpe so mlado gorstvo in dosegajo najvišje nadmorske višine v Evropi. Nastale so ob stiku dveh litosferskih plošč, kar je sprožilo gubanje. Alpe so preoblikovale tudi reke in ledeniki, ki so bili nekoč veliko obsežnejši kot so danes.
Neverjetnice
Ledenik Aletsch je najdaljši ledenik v Alpah, dolg je 24 kilometrov.
Zakaj se rastlinstvo spreminja z nadmorsko višino?
Za gorsko podnebje so značilne mrzle in dolge zime ter hladna in kratka poletja. Z višino se temperature znižujejo, tanjša se debelina prsti, pobočja so vedno bolj strma, s tem pa se slabšajo pogoji za rast. Ker se rastlinstvo prilagaja podnebju, so se v Alpah izoblikovali rastlinski višinski pasovi. Ob vznožju gora rastejo listnati gozdovi. Višje preidejo v mešane gozdove iglavcev in listavcev, ki v še višjih nadmorskih višinah preidejo v iglaste gozdove. Mejo, do koder segajo strnjeni gozdovi, imenujemo . Ta je na prisojni strani nekoliko višja kot na osojni. Nad gozdno mejo prevladujeta trava in . Na najvišjih vrhovih sta večni sneg in led, rastlinstvo pa skoraj povsem izgine.
Za gorsko podnebje so značilne mrzle in dolge zime ter hladna in kratka poletja. Z višino se temperature znižujejo, tanjša se debelina prsti, pobočja so vedno bolj strma, s tem pa se slabšajo pogoji za rast. Ker se rastlinstvo prilagaja podnebju, so se v Alpah izoblikovali rastlinski višinski pasovi.
S čim se preživljajo?
V preteklosti sta bili glavni gospodarski dejavnosti in gozdarstvo. Danes je najpomembnejša gospodarska dejavnost turizem – predvsem zimski in zdraviliški turizem ter planinarjenje. Pomembno vlogo ima tudi , saj so na alpskih rekah zaradi velikega strmca in vodnatosti rek zgradili številne hidroelektrarne.
Najpomembnejši gospodarski panogi v preteklosti sta bili pašna živinoreja in gozdarstvo, danes pa je vodilno vlogo prevzel turizem. Zaradi dobrih naravnih pogojev je pomembna tudi energetika.
Nekoč so Alpe predstavljale veliko naravno pregrado. Promet je potekal preko nižje ležečih in po rečnih dolinah. Da bi povezali gosto poseljena in gospodarsko razvita območja okoli Alp, so že v začetku 20. stoletja zgradili dolge predore in viadukte, po katerih so speljane ceste in železnice. Gradnja le-teh je spodbudila naraščanje prometa, ki zaradi onesnaževanja in hrupa prerašča v velik okoljski problem. Alpske države poskušajo že dlje časa omejevati promet skozi Alpe. Ena takšnih je Švica, ki je precej omejila predvsem tranzitni tovorni promet preko Alp in ga preusmerila na železnice.
Promet je nekoč potekal preko prelazov in po rečnih dolinah, kasneje pa so zgradili dolge predore in viadukte, po katerih so speljane ceste in železnice. Naraščanje prometa povečuje onesnaževanje, kar poskušajo alpske države kar se da omejiti.
S pomočjo fotografij pojasni prometno obremenjenost Alpskih pokrajin v Sloveniji.
Neverjetnice
Leta 1993 so v Švici začeli graditi najdaljši železniški predor na svetu pod prelazom St. Gotthard. Promet skozi 57 kilometrov dolg predor je stekel leta 2016.
Oglej si in pojasni
Promet je v Alpe prinesel pozitivne in negativne posledice. Pojasni jih.